Poglavja
- 1Uvod, parametri in prednosti klimatsko odpornih sistemov pridelave12 min
- 2Podnebne spremembe in njihov splošni vpliv na kmetijstvo14 min
- 3Ekosistemske storitve v podnebno odpornem (prilagojenem) sistemu pridelave17 min
- 4Trajnostne strategije kmetovanja in sistemi pridelave, ki so odporni na podnebje ter pridelava manj uporabljenih kultur za pridelavo hrane23 min
- 5Strategije za trajnostno kmetijstvo in sistemi pridelave, ki so odporni na podnebje14 min
- 6Gojenje alternativnih rastlin za proizvodnjo biomase18 min
- 7Intercropping and agroforestrydrug jezik
- 8Ekosistemske storitve v okviru odpornih kmetijskih sistemov na podnebne spremembe17 min
Pregled modula
Jaroslav Bernas, Petr Konvalina, Jaroslav Neumann
Izvleček
Parametri in prednosti klimatsko odpornih sistemov pridelave
Podnebne spremembe in njihov splošen vpliv na kmetijstvo
Trajnostne kmetijske strategije in klimatsko odporni sistemi pridelave
Sistemi obdelave zemlje v okviru klimatsko odpornih sistemov pridelave ter vpliv kolobarjenja, gojenja prekrivnih rastlin in predhodnih rastlin
Gojenje obrobno-kmetijskih pridelkov za proizvodnjo hrane
Gojenje alternativnih pridelkov za proizvodnjo biomase
Medvrstno gojenje in agrogozdarstvo
Ekosistemski servisi v okviru klimatsko odpornega sistema pridelave
Uvod
Človeške dejavnosti, še posebej izgorevanje fosilnih goriv in spremembe rabe tal, vodijo sedanje podnebne spremembe, povečujejo koncentracije toplogrednih plinov. To vpliva na vzorce temperature in padavin ter vpliva na kmetijstvo, še posebej v tropskih regijah. Podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo kmetijstvu in prehranski varnosti. Ko se približujemo svetovni populaciji 9,8 milijarde do leta 2050, se zmanjšuje produktivnost glavnih pridelkov, kar še dodatno poudarja skrbi. Kmetijstvo se sooča s posledicami podnebnih sprememb po vsem svetu, kar lahko omaje napredke pri izboljšanju pridelkov in upravljanju praks. Nestabilnost pridelkov lahko ima ekonomske posledice. Rodovitnost tal, vezava ogljika, mikrobna aktivnost in rast pridelkov se zmanjšujejo zaradi intenzivne rabe vnosov in splošnih strategij intenzivnega obdelovanja. Prav tako postajajo suše, intenzivne padavine, višje temperature, onesnaženost tal in več škodljivcev in patogenov pogosti problemi. Spremembe v vzorcih temperature in padavin naredijo pridelke bolj dovzetne za biotske in abiotične stresorje. Monokulturne prakse v sodobnem kmetijstvu povečujejo ranljivost pridelkov za bolezni in škodljivce. Zgodovinski primeri poudarjajo tveganja omejene raznolikosti pridelkov. Nasprotno, tradicionalne kmetijske prakse še vedno vztrajajo v številnih državah v razvoju, s poudarkom na biodiverziteti in minimalnih vnosih. Poudarek na ekološkem kmetijstvu, diverzifikacija in minimiziranje vnosov rastejo, spodbujajo trajnost in odpornost agroekosistemov. Diverzifikacija pridelkov, agrogozdarstvo in splošno prilagajanje kmetijskih praks so ključne strategije. Odtis kmetijstva na planetu je znaten, saj obdelovalna zemlja pokriva približno 12% površine Zemlje. Trajnostne kmetijske strategije, kot je zmanjševanje obdelave, igrajo ključno vlogo pri ohranjanju biodiverzitete v agroekosistemih. Klimatsko odporno kmetijstvo in klimatsko odporni sistemi pridelave si prizadevajo trajnostno uporabljati naravne vire za pridelavo pridelkov, pri čemer se osredotočajo na dolgoročno produktivnost in prilagajanje podnebnim nihanjem. Klimatska odpornost vključuje robustnost, prilagodljivost in preobrazljivost pri kmetijskih praksah, spodbuja zdravje ekosistemov in biodiverziteto. Klimatsko odporni sistemi pridelave imajo potencial, da prenesejo stresorje, kot so suša in škodljivci, ter igrajo ključno vlogo v globalnem kmetijstvu. Številne kmetijske tehnologije in pristopi, ki se ukvarjajo s sušo odpornimi ali škodljivcem odpornimi sortami pridelkov, že ponujajo rešitve. Čeprav klimatsko odporni pridelki prinašajo številne koristi, se majhni kmetje morda ne bodo odločili zanje zaradi strahu pred tveganjem in skrbi za donosnost. Podnebne spremembe globoko vplivajo na kmetijstvo, prehransko varnost in okolje. Za obravnavanje teh izzivov so ključni sprejetje klimatsko odpornih sistemov pridelave, razvoj klimatsko odpornih pridelkov in ohranjanje biodiverzitete.
Vrh obrazca
Dno obrazca
Pregled modula
Jaroslav Bernas, Petr Konvalina, Jaroslav Neumann
Izvleček
Parametri in prednosti klimatsko odpornih sistemov pridelave
Podnebne spremembe in njihov splošen vpliv na kmetijstvo
Trajnostne kmetijske strategije in klimatsko odporni sistemi pridelave
Sistemi obdelave zemlje v okviru klimatsko odpornih sistemov pridelave ter vpliv kolobarjenja, gojenja prekrivnih rastlin in predhodnih rastlin
Gojenje obrobno-kmetijskih pridelkov za proizvodnjo hrane
Gojenje alternativnih pridelkov za proizvodnjo biomase
Medvrstno gojenje in agrogozdarstvo
Ekosistemski servisi v okviru klimatsko odpornega sistema pridelave
Uvod
Človeške dejavnosti, še posebej izgorevanje fosilnih goriv in spremembe rabe tal, vodijo sedanje podnebne spremembe, povečujejo koncentracije toplogrednih plinov. To vpliva na vzorce temperature in padavin ter vpliva na kmetijstvo, še posebej v tropskih regijah. Podnebne spremembe predstavljajo resno grožnjo kmetijstvu in prehranski varnosti. Ko se približujemo svetovni populaciji 9,8 milijarde do leta 2050, se zmanjšuje produktivnost glavnih pridelkov, kar še dodatno poudarja skrbi. Kmetijstvo se sooča s posledicami podnebnih sprememb po vsem svetu, kar lahko omaje napredke pri izboljšanju pridelkov in upravljanju praks. Nestabilnost pridelkov lahko ima ekonomske posledice. Rodovitnost tal, vezava ogljika, mikrobna aktivnost in rast pridelkov se zmanjšujejo zaradi intenzivne rabe vnosov in splošnih strategij intenzivnega obdelovanja. Prav tako postajajo suše, intenzivne padavine, višje temperature, onesnaženost tal in več škodljivcev in patogenov pogosti problemi. Spremembe v vzorcih temperature in padavin naredijo pridelke bolj dovzetne za biotske in abiotične stresorje. Monokulturne prakse v sodobnem kmetijstvu povečujejo ranljivost pridelkov za bolezni in škodljivce. Zgodovinski primeri poudarjajo tveganja omejene raznolikosti pridelkov. Nasprotno, tradicionalne kmetijske prakse še vedno vztrajajo v številnih državah v razvoju, s poudarkom na biodiverziteti in minimalnih vnosih. Poudarek na ekološkem kmetijstvu, diverzifikacija in minimiziranje vnosov rastejo, spodbujajo trajnost in odpornost agroekosistemov. Diverzifikacija pridelkov, agrogozdarstvo in splošno prilagajanje kmetijskih praks so ključne strategije. Odtis kmetijstva na planetu je znaten, saj obdelovalna zemlja pokriva približno 12% površine Zemlje. Trajnostne kmetijske strategije, kot je zmanjševanje obdelave, igrajo ključno vlogo pri ohranjanju biodiverzitete v agroekosistemih. Klimatsko odporno kmetijstvo in klimatsko odporni sistemi pridelave si prizadevajo trajnostno uporabljati naravne vire za pridelavo pridelkov, pri čemer se osredotočajo na dolgoročno produktivnost in prilagajanje podnebnim nihanjem. Klimatska odpornost vključuje robustnost, prilagodljivost in preobrazljivost pri kmetijskih praksah, spodbuja zdravje ekosistemov in biodiverziteto. Klimatsko odporni sistemi pridelave imajo potencial, da prenesejo stresorje, kot so suša in škodljivci, ter igrajo ključno vlogo v globalnem kmetijstvu. Številne kmetijske tehnologije in pristopi, ki se ukvarjajo s sušo odpornimi ali škodljivcem odpornimi sortami pridelkov, že ponujajo rešitve. Čeprav klimatsko odporni pridelki prinašajo številne koristi, se majhni kmetje morda ne bodo odločili zanje zaradi strahu pred tveganjem in skrbi za donosnost. Podnebne spremembe globoko vplivajo na kmetijstvo, prehransko varnost in okolje. Za obravnavanje teh izzivov so ključni sprejetje klimatsko odpornih sistemov pridelave, razvoj klimatsko odpornih pridelkov in ohranjanje biodiverzitete.
Vrh obrazca
Dno obrazca