Vpliv sprememb rabe zemljišč na vsebnost ogljika v tlah

Največji razlog za globalne podnebne spremembe, katerih posledice občutimo veliko bolj jasno v zadnjih letih, je povečanje stopenj toplogrednih plinov v ozračju. Ogljikov dioksid je plin z najvišjim odstotkom teh toplogrednih plinov. Povečanje koncentracij ogljika (CO2) v atmosferi po industrijski revoluciji je posledica antropogenih (človeških dejavnosti).

Za oceani so kopenski ekosistemi največja območja za shranjevanje ogljika. Prst je največja zaloga ogljika v kopenski biosferi in shrani trikrat več ogljika kot atmosferski ogljik. Tudi najmanjša sprememba ogljika v tleh vpliva na atmosferski ogljik, ker obstaja stalen tok med atmosfero in ogljikom v tleh. Glede na razlike v rabi tal se spreminja tudi ogljik v zalogah tal. Ko je smer te spremembe od tal proti ozračju, se količina atmosferskih toplogrednih plinov poveča.

Spremembe v rabi tal in pokrovnosti tal lahko prispevajo k podnebnim spremembam tako, da vplivajo na svetovno energetsko bilanco, pa tudi nanje vplivajo podnebne spremembe. Medtem ko se več kot polovica sprememb tal zgodi neposredno s človekovimi dejavnostmi, je preostali del povezan s posrednimi dejavniki, kot so podnebne spremembe [1]. Spremembe površinskega pokrova, ki jih povzroči človek, so velikega pomena za strukturo in delovanje ekosistemov, a enako pomembne za zagotavljanje hrane in zatočišča za ljudi. V tem modulu je preučena interakcija med spremembami rabe zemljišč in podnebnimi spremembami.

Učinki različnih rab kopenskih zemljišč na zajemanje ogljika

Obstaja negotovost glede tega, kako se natanko uporablja zemlja na zemlji. Po drugi strani pa je znano dejstvo, da se te dežele nenehno spreminjajo. Po vsem svetu je 13 milijard hektarjev neledeniških zemljišč, od katerih je ena tretjina (4,3 milijarde hektarjev) trajnih travnikov in kmetijskih površin [2]. Na splošno so sorazmerno porazdelitev neledeniških kopenskih območij na svetu poskušali povzeti na sliki1.

Slika 1. Ocena globalne rabe neledeniškega zemljišča (prirejeno po Breewood in Garnett 2020 [2])

Že dolgo je znano, da lahko spremembe pokrovnosti zemeljske površine spremenijo količino ogljika, shranjenega v tleh, posledično pa lahko vpliva na atmosferski ogljik. Vendar je veliko število študij, ki preučujejo spremembe v spremembi rabe zemljišč in zalogah C v tleh, pokazalo, da lahko pride do precejšnjih nesoglasij glede smeri in obsega spremembe, ki se pojavi kot posledica nekaterih razlik v rabi.

Prehod iz enega ekosistema v drugega se lahko v naravi zgodi spontano, večinoma pa kot posledica človekovih dejavnosti. Vsaka prst ima sposobnost prenašanja ogljika in ravnotežno vsebnost ogljika, odvisno od vrste rastlin na njej in podnebnih značilnosti regije [3]. Pri spremembah rabe zemljišč obstajajo razlike v vnosu in izpustu ogljika v tla, to ravnovesje pa je porušeno. Na koncu procesa se bodo zaloge C v tleh spremenile bodisi kot vir ogljika bodisi kot ponor ogljika. Obstaja veliko študij na to temo.

V študiji s pregledom literature, ki so jo izvedli Deng et al., [4] na podlagi sinteze 103 novih publikacij iz 29 držav, so poskušali razkriti učinke sprememb rabe zemljišč na zaloge ogljika v tleh. V svojih rezultatih so navedli, da so kot splošno povprečje spremembe rabe zemljišč znatno zmanjšale zaloge ogljika v tleh (0,39 Mg.ha-1.year-1). Drugi rezultati, ki so jih ugotovili raziskovalci, so povzeti v tabeli 1. Medtem ko so se zaloge ogljika v tleh povečale pri prehodu s kmetijskih zemljišč in gozdnih površin na travniške pašnike v zalogah ogljika v tleh, se je sprememba zalog ogljika pokazala kot zmanjšanje površin, spremenjenih iz travnikov in gozdov v kmetijska zemljišča. Navedeno je tudi, da se zaloge ogljika zmanjšajo na mestih, kjer poteka preoblikovanje iz gozda v gozd. Vendar pa so raziskovalci poročali, da ni prišlo do sprememb v zalogah ogljika v tleh na območjih, spremenjenih iz kmetijskih zemljišč in travnikov v gozd. Poleg tega je bilo v rezultatih iste študije tudi navedeno, da so spremembe zalog ogljika skozi čas nihale zaradi sprememb v rabi zemljišč.

Tabela 1. Učinki sprememb rabe zemljišč na absorpcijo C v tleh

V podobni študiji sta Dawson in Smith [5] primerjala rezultate številnih raziskav in v svojih ugotovitvah poudarila, da se je vsebnost ogljika v tleh s spreminjanjem gozdnih in pašnikov v kmetijska zemljišča zmanjšala, opazili pa so povečanja ogljika. v nasprotnem primeru. Rezultati, ki so jih raziskovalci zbrali iz podatkov, ki so jih pridobili, so podani v tabeli 2.

Tabela 2. Potencialne spremembe zalog ogljika v tleh zaradi spremembe rabe zemljišč (prirejeno po Dawson in Smith (2007) [5]. Pozitivne vrednosti kažejo pridobitve, negativne vrednosti kažejo izgube.)

Kot je razvidno iz grafikonov, imajo gozdovi in travniki ključen pomen pri skladiščenju ogljika. Glede na območje, ki ga pokrivajo na svetu, imajo pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij z zagotavljanjem sekvestracije ogljika v globalnem ciklu ogljika.

Učinki sprememb rabe tal na travniških pašnikih

Pašniki so bistvenega pomena za svet v smislu njihove biotske raznovrstnosti in sposobnosti preprečevanja erozije. Poleg tega so med najpomembnejšimi kopenskimi ponori ogljika. Travniško-pašne površine so eden glavnih elementov globalnega cikla ogljika in lahko rečemo, da zadržijo približno 0,5 Pg CO2 letno, čeprav obstaja negotovost glede njihove učinkovitosti in časov cikla [6]. Poroča se, da je zaloga ogljika v tleh 634 Pg, skupaj z vegetacijo na travnikih in travnikih v tropskih in zmernih podnebnih regijah po vsem svetu [7]. Travišča, ki so pomemben ponor ogljika, imajo ključno vlogo pri zmanjševanju učinkov podnebnih sprememb.

Sprememba travniških pašnikov v kmetijska zemljišča je ena največjih sprememb v rabi zemljišč, ki pospešuje erozijo tal in izgubo organskega ogljika v tleh. Ker se ogljik v tleh lažje sprosti na pašnikih, ki so bili spremenjeni v obdelovalne površine, povzroča povečanje atmosferskega ogljika. Vendar pa obstaja preveč spremenljivk, ki vplivajo na izgubo organskega ogljika pri takih transformacijah. V študiji, ki je poskušala razkriti učinke sprememb rabe zemljišč na zaloge ogljika v tleh z meta-analizo, so se zaloge ogljika v tleh zmanjšale za 10 % pri pretvorbi s pašnika na nasad, medtem ko je bila ta izguba 59 % pri pretvorbi s pašnika na polje. Poleg tega se je organski ogljik v tleh povečal za 8 % na površinah, spremenjenih iz naravnega gozda v pašnike, in za 19 % na površinah, spremenjenih iz njiv v pašnike [8].

V drugi metaanalizi, ki je bila izvedena s preučevanjem 81 vzorcev, je bilo navedeno, da se je organski ogljik v tleh zmanjšal po preoblikovanju travniških pašnikov in da se je to zmanjšanje zgodilo pri globini tal 0–60 cm in je ostalo enako v večjih globinah [9]. . Isti raziskovalci so poudarili, da se zmanjševanje organskega ogljika v tleh sčasoma nadaljuje in doseže ravnovesje po 20 letih. Kot rezultat študije je bilo ugotovljeno, da do izgube organskega ogljika prihaja predvsem zaradi padavin, fizikalnih in kemijskih lastnosti tal ter sprememb v talnih mikroorganizmih.

Poleg neposredne izgube pašnikov je v svetu zelo pogosta situacija, da ti izgubljajo produktivnost, predvsem zaradi napačnih praks. Na tako poškodovanih površinah se zaloge ogljika v tleh naravno zmanjšajo. Najbolj škodljiva praksa v tem pogledu je nepravilna paša. Satelitska opazovanja v Mongoliji, eni od držav z največjimi travniki na svetu, so pokazala, da je sčasoma prišlo do znatnih izgub biomase. Zmanjšanje biomase za približno 60 % kot rezultat opazovanj, opravljenih v obdobju 21 let v skoraj celotnem stepskem območju države, je povezano z zmanjšano količino padavin in povišano temperaturo ter povečano proizvodnjo koz zaradi povpraševanja po kašmirju. proizvodov v državi in posledično čezmerno pašo [10].

Na teh območjih bo mogoče povečati produktivnost s pravilnim upravljanjem pašnikov za zaščito in izboljšanje pašnikov. To bo povzročilo povečanje zalog ogljika na travniških pašnikih, ki so pomembni ponori ogljika. Kot rezultat pregleda podatkov, pridobljenih s številnimi raziskavami, je bilo ugotovljeno, da se z izboljšanim upravljanjem paše, gnojenjem na travniških pašnikih, letno doseže povečanje vrednosti C od 0,105 do 1 Mg na hektar. obogatitev pašnikov s stročnicami in namakanje [11].

Intenzivna paša poveča vsebnost organskega ogljika v tleh za 6-7 % na mešanih pašnikih C4 - C3, kjer prevladujejo rastline C4, medtem ko je vsebnost organskega ogljika v tleh na traviščih, kjer prevladujejo rastline C3, pokazala povprečno zmanjšanje za 18 % [12]. Raziskovalci so poudarili, da prevladujoča travišča C3 in C4 kažejo tako velike razlike v vsebnosti organskega ogljika v tleh, povezane s pašo, da se je treba osredotočiti na to.

Za oceno potenciala shranjevanja ogljika v tleh so bili z analizo rezultatov 115 študij ovrednoteni globalni učinki izboljšanih praks upravljanja travinja in pretvorbe v pašnike [13]. Glede na rezultate so bile metode, kot so gnojenje, izboljšano upravljanje s pašniki, spreminjanje obdelovalnih površin v pašnike, uporaba naravne vegetacije, setev stročnic, namakanje in vključitev deževnikov, ocenjene med izboljšanimi praksami upravljanja s pašniki, in razkrito je, da tla C vsebnost se je povečala z izboljšanim upravljanjem v 74 % študij. Medtem ko se je povečanje stopnje sekvestracije ogljika nadaljevalo 40 let, je bilo na splošno največje pri 10 cm globine tal. Stopnje zadrževanja po vrsti sanacije se gibljejo od 0,11 do 3,04 Mg C.ha−1.let-1 s povprečjem 0,54 Mg C.ha−1.let-1.

Vpliv razlik v rabi zemljišč na zaloge ogljika v gozdnatih območjih

Gozdovi so eden najpomembnejših ponorov ogljika v kopenskih ekosistemih, kar zadeva prst in biomaso. Na svetovni ravni je približno polovica ogljika, ki se zadržuje na kopnem, v gozdovih (1146 x 1015 g), medtem ko se 2/3 te količine zadrži v bazenih prsti [14]. Tla prispevajo k neto sekvestraciji ogljika v svetovnem merilu, saj količina ogljika, ki pride v tla z razgradnjo (61,4 x 1015 g) na letni ravni, nekoliko presega količino, ki se sprosti z dihanjem (60 x 1015 g) [15].

Čeprav je sekvestracija ogljika v tleh pomemben pojav v smislu globalnega cikla ogljika, je potrebna tudi uporaba nekaterih proizvodov, pridobljenih iz gozdov. Gozdarstvo je danes pomemben industrijski sektor in pričakuje se, da se bodo glede na različne gozdarske prakse zgodile spremembe v zalogah ogljika v gozdovih. Med njimi sta sečnja in razmik med drevesi.

V metaanalizi, v kateri je bilo analiziranih in ovrednotenih 432 podatkov v svetovnem merilu, je bilo navedeno, da se lahko po košnji zmanjša ogljik v tleh za 8 ± 3 %, v nastilju pa naj bi bilo to zmanjšanje 30 ± 6 %. [16]. V študiji je bilo navedeno, da je lahko zmanjšanje količine ogljika različno glede na drevesne vrste, pri iglavcih in iglavcih pa je bilo zmanjšanje okoli 20 %, pri listnatih vrstah pa okoli 36 %. Raziskovalci so tudi navedli, da se lahko zmanjšanje ogljika v tleh razlikuje glede na razred tal. Medtem ko v tleh z nizko vsebnostjo organske snovi niso opazili pomembne spremembe, je bilo navedeno, da je bilo zmanjšanje pomembnejše v tleh z višjo vsebnostjo organske snovi. Na primer, medtem ko sprememba v alfisolih in spodosolih ni bila pomembna, je bilo zmanjšanje vsebnosti ogljika v tleh v inseptizolih in ultizolih 13 % oziroma 7 %.

Izginjanje gozdnih površin povzroči, da se ta območja, ki delujejo kot ponor ogljika, spremenijo v vire ogljika. Trdi se, da se letno zaradi propadanja tropskih gozdov pojavi 2,1 milijarde ton emisij CO2, od tega 53 % zaradi proizvodnje lesa, 30 % zaradi drv in 17 % zaradi gozdnih požarov [17].

V študiji, izvedeni za merjenje neto letnih sprememb v nadzemni gostoti ogljika žive vegetacije v tropskih gozdovih po svetu, so bili 12-letni podatki med letoma 2003 in 2014 ovrednoteni s satelitskimi podatki MODIS in navedeno je bilo, da tropski gozdovi na svetu so bili viri ogljika z letnimi neto emisijami ogljika 425,2 ± 92,0 Tg. [18]. V študiji je bilo ugotovljeno, da je neto emisija ogljika 861,7 ± 80,2 Tg C leto-1, medtem ko je bil dobiček izračunan kot 436,5 ± 31,0 Tg C leto-1. Navedeno je bilo, da so bili pridobljeni dobički ogljika posledica rasti gozdov, medtem ko so bile izgube posledica krčenja gozdov in posledičnega zmanjšanja gostote ogljika v preostalih gozdovih. Podatki, pridobljeni v raziskavi, so podani v tabeli 3 na podlagi celin.

Tabela 3. Spremembe nadzemnega shranjevanja ogljika (Tg C leto -1) v tropskih gozdovih po svetu.

V gozdnih območjih je sprememba organskega ogljika v tleh glede na spremembe v rabi tal neizogiben rezultat. Vendar pa obstaja veliko dejavnikov, ki vplivajo na spremembo zalog organskega ogljika v tleh. Na primer, v študiji, ki je preučevala učinke preusmeritve iz gozdarstva v nasade, so poročali, da je prišlo do zelo majhne spremembe zalog ogljika v tleh v gozdu s širokolistnimi vrstami, medtem ko je zmanjšanje zalog ogljika doseglo 15 % v območje preoblikovano iz iglavcev [8]. Na spremembo ogljika v tleh je vplivala intenzivnost padavin, izgube pa so dosegle 56 % na območjih s padavinami nad 1500 mm. Izguba ogljika v tleh na območjih, spremenjenih iz gozda v nasade, se je nadaljevala skozi celoten proces in je bilo ugotovljeno, da znaša 20 % in se stabilizira po 40. letu. V rezultatih iste študije je bilo navedeno, da je bila izguba organskega ogljika v tleh na zemljiščih, spremenjenih iz gozda v kmetijska zemljišča, 42 % in to se je zgodilo v prvih 60 cm tal.

V drugi študiji, ki preučuje učinek pretvorbe kmetijskih površin v gozdne površine, Pinus na nekdanje obdelovalne površine z žitom in vinsko trto. Rezultati, pri katerih je bilo shranjevanje ogljika v tleh določeno z modeliranjem, so bili deljeni z vzpostavitvijo radialnih nasadov [19]. Medtem ko so poročali, da je med pogozdovanjem prišlo do kopičenja organske snovi, večinoma v zgornji plasti tal, je bilo letno kopičenje ogljika na kvadratni meter podano kot 19 g na površinah z vinsko trto in 41 g na površinah z žitom.

Območja mangrov, ki jih sestavljajo drevesa in grmičevje na obalnih območjih in so pomembni ponori ogljika za svet s potencialom skladiščenja ogljika do 25,5 milijona ton na leto [20], se prav tako nenehno zmanjšujejo. Ocenjuje se, da se zaradi degradacije mangrov, močvirij in travnikov z morsko travo letno izpusti med 0,15 in 1,02 milijarde ton ogljika [21].

Spremembe zalog ogljika zaradi urbanizacije

Zaradi vse večje urbanizacije so vidne spremembe v pokrovnosti tal, posledično pa prihaja do znatnih izgub kopenskih zalog ogljika. Zlasti na območjih, ki so manj prizadeta zaradi širitve mest, je izguba habitata višja. Jasno je, da je v zadnjih letih prišlo do hitre urbanizacije v svetovnem merilu.

Izvedena je bila študija, ki ocenjuje učinke urbaniziranih zemljišč na dinamiko ogljika v Južni Ameriki v 63-letnem obdobju med letoma 1945 in 2007 z uporabo dinamičnega modela, ki temelji na procesu. V tej študiji je bilo izračunano, da je bila emisija ogljika v ozračje 0,21 Pg zaradi urbanizacije v tem obdobju [22]. Po mnenju raziskovalcev vrsta kopenske vegetacije, ki je obstajala pred urbanizacijo, in čas, ki je pretekel med preoblikovanjem zemljišč, določata obseg učinkov urbanizacije na dinamiko ogljika. Po hitrem zmanjšanju shranjevanja ogljika med spreminjanjem zemljišč, mestni ekosistem postopoma kopiči ogljik in lahko nadomesti začetno izgubo ogljika v 70-100 letih. Po mnenju raziskovalcev se stopnja sekvestracije ogljika v urbanem ekosistemu sčasoma zmanjšuje in po dveh stoletjih skoraj izgine.

V drugi študiji, ki je poskušala ugotoviti učinek hitre urbanizacije na kopenske vire ogljika, je bil analiziran učinek sprememb rabe zemljišč na ponore ogljika in emisije od leta 2000 do 2012 v mestu Guangzhou na Kitajskem [23]. Urbanizacija v mestu Guangzhou se je v študijskem obdobju povečala za 119 %, emisije ogljika pa so znatno presegle njihovo zmogljivost ponora ogljika. Medtem ko je bilo zmanjšanje celotnega ponora ogljika 30 %, so se skupne emisije ogljika povečale s 13,73 × 106 ton na 39,67 × 106 ton. Raziskovalci so opozorili, da je treba v državnih politikah določiti "mejo rasti mest" in "ekološke rdeče črte" za rabo zemljišč, da bi zagotovili gospodarno rabo zemljišč.

Emisija ogljika v ozračje z zadrževanjem v oceanih in kopenskih ekosistemih je danes postala zelo pomembna. Raba tal je velikega pomena z vidika sekvestracije ogljika v tleh. Travišča in gozdovi imajo na splošno večji potencial sekvestracije ogljika kot obdelovalna zemljišča. Izogibanje spremembam rabe zemljišč, ki bodo povečale neto emisije ogljika na kopenskih območjih, bo postalo vse bolj pomembno za nadzor globalnega segrevanja.

Viri

1. Song , XP ., Hansen , MC, Stehman , SV et al . (2018). global land change from 1982 to 2016. Nature 560, 639–643. https://doi.org/10.1038/s41586-018-0411-9

2. Breewood , H. & Garnett , T. (2020). What is feed food competition ? ( Foodsource : building blocks ). food climate Research Network, University of Oxford DOI: 10.13140/RG.2.2.32463.64161

3. Jobbágy , EG ., & Jackson, RB, (2000). the vertical distribution of soil organic carbon and its relation to climate and vegetation . ecol . Appl . 10, 423–436.

4. Deng , L. , Zhu , G., Tang , Z., & Shangguan , Z. (2016). Global patterns of the effects of land-use changes on soil carbon stock _ Global Ecology and Conservation , 5, 127–138. doi:10.1016/j.gecco.2015.12.004

5. Dawson , JJ C. , & Smith, P. (2007). carbon loss from soil and its consequences for land use management . Science of The Total Environment, 382(2-3), 165–190. doi:10.1016/j.scitotenv.2007.03.

6. Kalonia , HD ., (2022). The Importance of Pasturelands in Climate Change Mitigation and Adaptation Processes, Journal of Environment, City and Climate. Year: 1. Issue: 1. ss . 128-157.

7. Janzen , H.H. , (2004). carbon cycling in the earth systems -a soil science perspective , Agriculture , Ecosystems and Environment 104:399-417

8. Guo , L. B. , & Gifford , RM (2002). Soil carbon stock and land use change : a meta- analysis . Global Change Biology , 8(4), 345–360. doi:10.1046/j.1354-1013.2002.00486.x

9. Tang , S. , Guo , J., Li , S., Li , J., Xie , S., Zhai , X., … Wang , K. (2019). Synthesis of soil carbon losses in response to conversion of grassland to agriculture land _ Soil and Tillage Research , 185, 29–35. doi:10.1016/j.still.2018.08.011

10. Liu YY, Evans JP, McCabe MF, de Jeu RAM, van Dijk AIJM, et al. (2013) Changing Climate and Overgrazing are Decimating mongolian steppe _ PLOS ONE 8(2): e57599. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0057599

11. Conant , R. T. , Cerri, CEP, Osborne , BB, & Paustian , K. (2017). Grassland management impacts on soil carbon stocks : a new synthesis _ Ecological Applications, 27(2), 662–668. doi:10.1002/eap.1473

12. McSherry , M. E. , & Ritchie , ME (2013). Effects of grazing on grassland soil carbon : a global review . Global Change Biology , 19(5), 1347–1357. doi:10.1111/gcb.12144

13. Conant , R.T. , Paustian , K., & Elliott , ET (2001). Grassland Management and Conversion Into Grassland : Effects On Soil carbon _ Ecological Applications, 11(2), 343–355. doi:10.1890/1051-0761(2001)011[0343:gmacig]2.0.co;2

14. Dixon , RK ., Brown, S., Houghton , RA, Solomon, AM, Trexler , MC, & Wisniewski , J., (1994). carbon pools and flux of global forest ecosystems . Science 263, 185–190.

15. Schimel , DS (1995). terrestrial ecosystems and the carbon cycle . Global Change Biology 1, 77–91.

16. Nave , L.E. , Vance , ED, Swanston , CW, & Curtis , PS (2010). Harvest impacts on soil carbon storage in temperature forest _ forest Ecology and Management, 259(5), 857–866. doi:10.1016/j.foreco.2009.12.009

17. Pearson , TRH ., Brown, S., Murray , L., & Sidman , G., (2017). greenhouse gas emissions from tropical forest degradation : an underestimated source . carbon Balance and Management volume 12, Article number : 3 (2017)

18. Baccini , A. , Walker , W., Carvalho , L., Farina , M., Sulla-Menashe , D., & Houghton , RA (2017). tropical forests are a net carbon source based on aboveground measurements of gain and loss . Science , 358(6360), 230–234. doi:10.1126/science.aam5962

19. Romania , J ,, Cortina , J., Falloon , P., Coleman , K., & Smith, P. (2000). modeling changes in soil organic matter after planting fast growing pinus radiata on Mediterranean agricultural soils . european Journal of Soil Science , 51, 627–641.

20. Ong , JE (1993) Mangroves – a carbon source and sink . Chemosphere 27: 1097–1107.

21. Pendleton , L. , Donato , DC, Murray , BC, Crooks , S., Jenkins , WA, Sifleet , S., et al. (2012) Estimating Global “Blue Carbon ” Emissions from Conversion and Degradation of Vegetated Coastal Ecosystems . PLoS ONE 7(9): e43542. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0043542

22. Zhang , C. , Tian , H., Chen , G., Chappelka , A., Xu , X., Ren, W., … Lockaby , G. (2012). Impacts of urbanization on carbon balance in terrestrial ecosystems of the Southern United States . Environmental Pollution , 164, 89–101. doi:10.1016/j.envpol.2012.01.020

23. Xu , Q. , Yang , R., Dong , Y.-X., Liu , Y.-X., & Qiu , L.-R. (2016). the influence of rapid urbanization and land use changes on terrestrial carbon sources / sinks in Guangzhou , China . ecological Indicators , 70, 304–316. doi:10.1016/j.ecolind.2016.05.05