CLIAVENa podnebje osredotočeno kmetijsko poklicno izobraževanje

Modul 2 · Poglavje 6

Učinki uporabe apna na emisije toplogrednih plinov

Erdinç Uysal · 17 min

ENTRCSROSRSL

Materiali za izboljšanje tal se v svetu pogosto uporabljajo za povečanje pridelka v kmetijski proizvodnji na tleh s kislo reakcijo. Namen uporabe teh materialov je predvsem zmanjšati kislost tal in povečati dostopnost rastlinskih hranil. S tem se poveča rodovitnost tal, posledično pa se izboljšata pridelek in kakovost proizvodov. Najprimernejša metoda, uporabljena povsod po svetu, je apnenje kmetijskih tal.

Vpliv reakcije tal na rast rastlin

Številni dejavniki vplivajo na prehajanje rastlinskih hranil iz tal v rastline. Izmed teh dejavnikov je reakcija tal med najpomembnejšimi. Rastline morajo običajno vzdrževati pH tal. Če je blizu nevtralni reakciji, lahko rastline optimalno koristijo rastlinska hranila, kislo ali bazično zvišanje pH v raztopini tal pa lahko močno zmanjša topnost nekaterih rastlinskih hranil.

Izraz "kislost tal" izraža količino vodikovih (H) in aluminijevih (AI) ionov. Povečana količina vodikovih ali aluminijevih ionov povzroča zakisanje tal, negativno nabita kationska izmenjalna kapaciteta (cation exchange capacity ali CEC) tal pa postane omejena. To je škodljivo za rast korenin in normalen razvoj rastlin. pH tal nakazuje "kislost tal« (Slika 1). pH-vrednost 7,0 je opredeljena kot nevtralna. Vrednost pod 7,0 je kisla, nad 7,0 pa kot alkalna. Majhne spremembe pH-vrednosti v tleh kažejo na velike razlike v kislosti tal. Na primer, tla s pH-vrednostjo 5 so 100-krat bolj kisla kot tla s pH-vrednostjo 7 [1].

Slika 1. Splošna razvrstitev tal po pH-vrednosti

Tla so lahko kisla že med nastajanjem, lahko pa pridobijo kislost zaradi vpliva okoljskih dejavnikov. Na območjih z obilnimi padavinami se kislost tal poveča zaradi izpiranja alkalnih ionov v tleh, kot sta kalcij in magnezij, ali neprekinjene uporabe fiziološko kislih gnojil v rastlinski pridelavi.

Kislost tal lahko na različne načine negativno vpliva na rast rastlin, vendar sta glede na stopnjo povečanja kislosti najpomembnejša problema zmanjšanje vnosa nekaterih rastlinskih hranil in učinki toksičnih ionov. Čeprav se v kislih tleh zaradi manjše topnosti nastopi pomanjkanje nekaterih hranil, kot sta fosfor in molibden kalcij, lahko ioni, kot so aluminij, mangan in vodik, dosežejo stopnjo, ki povzroči toksičnost [2].

Kislost je pomemben dejavnik, ki omejuje pridelek v tleh. Približno štiri milijarde hektarjev zemljišč na svetu je zakisanih [3]. Ekonomska analiza je pokazala, da izguba proizvodnje pri pridelavi žit zaradi kislosti povzroča izgubo 1,6 milijarde avstralskih dolarjev na leto [4].

Tla se zakisajo zaradi sproščanja protonov med nitrifikacijo in kasnejšim izpiranjem nitratov po uporabi dušikovih gnojil ali zaradi sproščanja reduciranih dušikovih spojin v naravne ekosisteme [5]. V Ljudski republiki Kitajski poročajo, da se zaradi prekomerne uporabe dušikovih gnojil, zlasti v obliki sečnine, pH-vrednost tal zmanjša za 0,13-0,80 enote, odvisno od lastnosti tal, kar močno zakisa obdelovalne površine [6]. Skoraj polovica obdelovalnih površin na svetu je zakisanih in ta območja se postopoma povečujejo [7].

Uporaba apnenca v kmetijskih tleh

Za nevtralizacijo kislih tal se najpogosteje uporablja apnenje. Apneni materiali, ki se običajno uporabljajo pri razkisanju, so kalcijeve spojine, kot so apnenec, gašeno in žgano apno ter dolomit [8]. Čeprav samo kalcij ne more povečati pH-vrednosti tal, lahko vodikovi ioni v kislih tleh nevtralizirajo bazične katione v apnenih materialih [9].

Apnenje je kulturno pomembna tehnika, ki z odstranjevanjem kislosti v tleh povečuje produktivnost kmetijske proizvodnje. Če je pravilno izvedena, prinaša pomembne koristi v rastlinski pridelavi. Med njimi so sledeče [1]:

  • Korenine se bolje razvijajo, saj so izpostavljene manjši količini toksičnega aluminija.

  • Glede na material, ki se uporablja pri apnenju, se zemlji dodajo rastlinska hranila, kot sta kalcij in magnezij.

  • Ker se topnost hranil poveča glede na povečanje pH-vrednosti tal, se prav tako poveča vnos hranil skozi korenine rastlin.

  • Z apnenjem se poveča kationska izmenjalna kapaciteta (CEC) tal, kar preprečuje izgubo bazičnih kationov, zlasti kalija, z izpiranjem.

  • Tvorba vozljev pri stročnicah je podprta in biološka vezava dušika je povečana.

  • Nekateri herbicidi se pri optimalni pH-vrednosti tal lažje razgradijo, kar prepreči poškodbe rastlin med kolobarjenjem. Nekateri nematicidi delujejo učinkoviteje na apnenčastih območjih.

Količina apna, ki jo je treba dodati, se spreminja glede na lastnosti tal. "Potreba po apnu" je količina apna, ki jo določena površina potrebuje, da nevtralizira skupna količina kislosti in tako zagotovi optimalno rast rastlin [10]. Čeprav rastline na splošno dobro rastejo pri skoraj nevtralnih pH-vrednostih, je pomembno izpostaviti, da optimalna pH-vrednost ni enaka za vse rastline. Zato je treba pri apnenju poleg lastnosti tal poznati tudi optimalno pH-vrednost gojene rastline. Pri uporabi prevelike količine apna je vedno mogoče opaziti različne prehranske težave. Optimalne pH-vrednosti nekaterih rastlin so navedene v preglednici 1.

Preglednica 1. Optimalne pH-vrednosti nekaterih gojenih rastlin [1].

Rastlina Ciljna pH-vrednost za apnenje
Sladka koruza 6,0
Soja 6,0
Bombaž 6,2
Beluš 6,5
Fižol 6,0
Paradižnik 6,5
Deteljica 6,5
Jabolko 6,5
Jagoda 6,0
Iglavci 5,5
Borovnica 4,5

Na splošno poznamo dve vrsti apnenih materialov. V prvo skupino, imenovano kalcitni apnenec, spadajo kalcijev karbonat (CaCO3), kalcijev hidroksid [Ca(OH)2] ali kalcijev oksid (CaO). Dolomitni apnenec [CaMg(CO3)2], ki poleg kalcija vsebuje tudi veliko magnezija, spada v drugo skupino.

Učinek uporabe apna v tleh na emisije toplogrednih plinov

Nevtralizacija v kislih tleh ima tudi okoljske učinke. Ti učinki se lahko razlikujejo glede na številne dejavnike. Apnenje vpliva na CO2 in N2O, toplogredna plina, ki povzročata globalno segrevanje, bolj kot na CH4. Te učinke smo poskušali povzeti v sledečih poglavjih.

Učinki apnenja na sproščanje ogljikovega dioksida v tleh

Degradacija tal je postala velika grožnja na svetovni ravni. Rodovitnost tal se skuša povečati z uporabo sanacijskih sredstev, kot so apno, žveplo, sadra in različnih organskih spojin. Čeprav takšno ravnanje po eni strani izboljša stanje, pa lahko po drugi strani povzroči različne okoljske težave. Vprašanje vpliva apna in apnenja na zaloge ogljika postaja vedno pomembnejše.

Na splošno se učinek apnenja na koncentracijo ogljika v tleh razlikuje glede na značilnosti okolja in strukturo tal. Študija, v kateri so proučevali učinke dolgoročnega apnenja na vsebnost ogljika v tleh na travniških površinah, je pokazala, da je bila stopnja kopičenja organskega ogljika večja v apnenčastih tleh kot v neapnenčastih tleh [11]. Razlog za to je povečanje vnosa ogljika zaradi povečane biomase in biološke aktivnosti.

Glede na uporabo apna na kislih tleh lahko opazimo povečanje količine atmosferskega CO2 [12]. To stanje smo poskušali razložiti z enačbo, ki je prikazana spodaj:

CaCO 3 + 2H + Ca +2 + CO 2 + H 2 O

Koncentracija kalcijevih (Ca2+) in bikarbonatnih (HCO3-) ionov v izmenjalnem kompleksu se poveča. Posledično se ioni Al3+ nadomestijo z ioni Ca2+, pH-vrednost tal pa se poveča zaradi zmanjšanja kisle hidrolize aluminija. Ko ioni bikarbonata (HCO3-), ki nastanejo, reagirajo z ioni H+ v tleh, se sproščata ogljikov dioksid (CO2) in voda (H2O). Zaradi teh procesov H+ povzroča kislost tal. Z zmanjšanjem koncentracije se delno odpravijo razmere, ki ovirajo rast rastlin, kot sta toksičnost zaradi ionov Al3+ in pomanjkanje Ca2+ [13].

Zaradi uporabe apna v kmetijskih tleh se del karbonata v teh materialih sprošča v ozračje v obliki CO2. Kmetijsko apno se lahko uporablja kot kalcit (CaCO3) ali dolomit (MgCa(CO3)2). V analizi za izračun prispevka kmetijskega apna k emisijam ogljikovega dioksida v ZDA je bilo ugotovljeno, da so neto emisije CO2 zaradi uporabe kmetijskega apna 0,059 mg C za 1 mg kalcita in 0,064 mg C za 1 mg dolomita [14]. Raziskovalci so sicer poročali, da se te stopnje ne ujemajo z emisijskimi faktorji, ki jih navaja IPCC (0,12 za kalcit oziroma 0,13 za dolomit), vendar so poročali o letnih emisijah 4,4–4,6 Tg CO2 za ZDA, odvisno od uporabe apna v kmetijstvu.

Navedeno je, da CO2, sproščen v ozračje zaradi uporabe kalcita in dolomita v ZDA, predstavlja 1,7 % vseh kmetijskih emisij toplogrednih plinov in 0,13 % vseh emisij toplogrednih plinov [15].

Študija, ki so jo izvedli v Braziliji, da bi izračunali emisije CO2 zaradi apnenja kmetijskih zemljišč, je pokazala, da se je količina emisij med letoma 1990 in 2000 gibala med 4,9 in 9,4 Tg na leto, s povprečjem 7,2 Tg [16].

Za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri apnenju je treba namesto materialov, ki vsebujejo karbonate, uporabiti okside, kot sta žgano apno (CaO) ali gašeno apno (Ca(OH)2) [17].

Sproščanje dušikovega oksida v kislih tleh

Kisla tla predstavljajo večino obdelovalnih zemljišč po vsem svetu, rast rastlin pa je omejena z naraščajočo kislostjo. Pri tej vrsti tal se običajno uporablja metoda apnenja tal. Apnenje poveča pH-vrednost in s tem produktivnost tal. Poleg tega vpliva, glede na vsebnosti ogljika v tleh in kroženja elementov, tudi na emisije toplogrednih plinov. V metaanalizi, v kateri so preučevali učinke apnenja na pretok toplogrednih plinov, je bilo ovrednotenih več kot 1500 opažanj iz 121 študij, njihovi rezultati pa so bili deljeni [18]. Glede na podatke, ovrednotene v študiji, je bil učinek apnenja na povečanje pridelka proizvodov 36-odstoten in pozitiven. Stopnja povečanja zalog organskega ogljika v tleh je bila 4,5 % na leto. Zaradi uporabe apna se je emisija N2O iz tal zmanjšala za 21,3 %. Po drugi strani pa se je na riževih poljih z apnenjem sproščanje CH4 zmanjšalo za 19 %. Po podatkih, ki so jih raziskovalci pridobili v študiji, je bil proračun toplogrednih plinov, ugotovljen z redno kalcifikacijo tal s kislo reakcijo, naslednji: Letno se na riževih poljih poveča emisija N2O iz tal za 0,60–0,67 Tg in emisija CH4 za 1,75–2,21 Tg, medtem ko so se zaloge organskega ogljika povečale za 66–110 Tg. Kljub temu je bilo ugotovljeno, da bodo emisije CO2 zaradi kalcifikacije znašale med 624 in 656 Tg letno. Glede na te rezultate je navedeno, da bo ravnovesje toplogrednih plinov nevtralno. Poudarjeno je, da bo apnenje v svetovnem merilu zagotavljalo potencialno korist, odvisno od stopnje povečanja pridelka.

Ugotovljeno je bilo, da so se izgube dušika in emisije N2O v ozračje zaradi apnenja zmanjšale, vendar so se neposredne emisije CO2 zaradi apnenja povečale [19]. V študiji je bilo navedeno, da je količina emisij toplogrednih plinov zaradi apnenja približno štirikrat večja od količine, prihranjene z zmanjšanjem emisij N2O.

Kljub dodajanju apnenih materialov za izboljšanje kislih tal učinki sprememb pH-vrednosti tal na emisije N2O niso bili v celoti dokazani [20]. V ta namen so raziskovalci proučevali možne učinke štirih različnih apnenih materialov na sproščanje N2O v tleh s pH-vrednostjo 5,35. V študiji so bili kot materiali za apnenje uporabljeni dolomit - CaMg(CO3)2, kalcit - CaCO3, kalcijev hidroksid - Ca(OH)2 in kalcijev oksid - CaO, pri čemer je bilo pri vseh uporabah sproščanja N2O zmanjšano. V primerjavi z drugimi načini uporabe se je sproščanje N2O najbolj zmanjšalo pri uporabi Ca(OH)2, kar je bilo povezano s povečanjem pH-vrednosti. Glede na dobljene rezultate je bilo poudarjeno, da je pH-vrednost tal učinkovitejša od dinamik C in N v tleh pri zmanjševanju sproščanja N2O.

V študiji, katere namen je bil razkriti učinke emisij toplogrednih plinov pri kmetovanju brez oranja in na območjih, kjer se uporablja apno, so bile ugotovljene emisije N2O in CH4 iz kislih tal z nezadostno drenažo [21]. Glede na rezultate študije so se emisije N2O med apnenjem zmanjšale za 61 % na območjih, kjer so se uporabljale konvencionalne kmetijske prakse, na območjih brez obdelave tal pa učinka ni bilo opaziti. Glede na rezultate raziskovalcev lahko poljedelstvo brez oranja izboljša fizikalne lastnosti tal. Prav tako so poudarili, da je pomembno orodje za zmanjšanje emisij N2O in CH4.

Emisije N2O se povečajo z uporabo dušikovih gnojil med razvojem rastlin v polsušnih območjih po poletnih padavinah. Izvedena je bila študija, ki je spremljala posledice uporabe apna v teh regijah [22]. Eno leto pred eksperimentom so z apnom povečali pH in oblikovali tla z dvema različnima pH-vrednostma (4,21 in 6,34). V študiji so se emisije N2O spremenile iz 0, ko so bila tla suha, na 0,065 µg N2ON g suhih tal-1 uro-1, ko so bila tla mokra. To je bilo povezano z denitrifikacijo in nitrifikacijo. Povečanje pH-vrednosti tal je zmanjšalo emisije N2O le, če so bile izgube povezane z nitrifikacijo. Raziskovalci so predlagali zvišanje pH-vrednosti tal z apnenjem, da bi zmanjšali emisije N2O v polsušnih tleh s kislimi lastnostmi, kjer so emisije posledica nitrifikacije.

Poleg tega je neto učinek pH-vrednosti tal na emisije N2O pogosto težko oceniti [23] in se lahko razlikuje glede na vir emisij [24]. Glede na rezultate študije o možnih učinkih apnenja na emisije N2O v kislih tleh so kumulativne emisije N2O med denitrifikacijo dosegle zelo visoke vrednosti v primerjavi s pogoji nitrifikacije [25]. Glede na rezultate študije so se emisije N2O med denitrifikacijo znatno povečale s povečano pH-vrednostjo tal.

Vpliv uporabe biooglja na emisije toplogrednih plinov

Kot biooglje so opredeljene organske spojine, ki so bogate z ogljikom, odporne na razgradnjo in imajo porozno strukturo, ter so pridobljene s termo-kemično pretvorbo biomase pri visoki temperaturi, brez kisika ali z omejenim kisikom.

Ker so proizvedena biooglja večinoma alkalna, so bile dosedanje študije večinoma izvedene na kislih tleh. Bila so predmet številnih raziskav, saj povečajo dostopnost hranil tako, da z apnenjem zvišajo pH-vrednosti tal [26].

Biooglje, ki je v zadnjih letih vse bolj priljubljeno sredstvo za izboljšanje tal, bo močno prispevalo k zmanjšanju globalnega segrevanja, saj ohranja atmosferski ogljik v tleh. Kljub temu so študije pokazale, da se učinki uporabe biooglja lahko razlikujejo glede na tla, rastline in druge okoljske dejavnike. Na primer, v študiji, ki je proučevala učinke uporabe biooglja na pridelku in emisije toplogrednih plinov na dveh različnih območjih pridelave riža in pšenice, je uporaba biooglja povečala sproščanje CH4 za 37 % v obdobju razvoja na področju pridelave riža, medtem ko dodajanje biooglja pri pšenici ni vplivalo na sproščanje CH4 [18]. Poleg tega so se glede na uporabo biooglja emisije N2O zmanjšale za 54 % pri rižu in 53 % pri pšenici, predelek pa se je povečal za 12 % oziroma 17 %.

Mogoče je naleteti na številne študije, ki proučujejo učinke uporabe biooglja na emisije toplogrednih plinov v tleh. V metaanalizi, ki je bila izvedena v ta namen, so bili učinki uporabe biooglja na emisije CO2, CH4 in N2O ocenjeni na podlagi rezultatov 91 člankov z vsega sveta [27]. Glede na rezultate študije je bilo ugotovljeno, da so se emisije CO2 v tleh glede na uporabo biooglja povečale za 22 %, medtem ko so se emisije N2O zmanjšale za 31 %. Uporaba biooglja ni vplivala na emisije CH4 v tleh.

Viri in literatura

  1. Crozier, C., & Hardy D. (2018). Soil Acidity and Liming: Basic Information for Farmers and Gardeners. NC State Extension Publications. https://content.ces.ncsu.edu/soil-acidity-and-liming-basic-information-for-farmers-and-gardeners#section_heading_7189 (Access date: 05.07.2023).

  2. Robson, A. (Ed.). (2012). Soil acidity and plant growth. elsevier

  3. Baligar , VC, Fageria , NK, & He, ZL, (2001). Nutrient use efficiency in plants. Commun . Soil Sci. Plant Anal. 32, 921–950.

  4. Petersen, E., (2015). Economic Analysis of the Impacts and Management of Subsoil Constraints. Report for the Grains Research and Development Corporation Funded Project: DAW00242 Subsoil Constraints-Understanding and Management. Department of Primary Industries and Regional Development, Western Australia. https://agric.wa.gov.au/n/5226 (accessed 7 July 2023).

  5. Wang, Y., Yao, Z., Zhan, Y., Zheng, X., Zhou, M., Yan, G., … Butterbach‐Bahl , K. (2021). Potential benefits of liming to acid soils on climate change mitigation and food security. Global Change Biology, 27(12), 2807–2821. doi:10.1111/gcb.15607

  6. Guo , J., Liu, X., Zhang, Y., Shen, J., Han, W., Zhang, W., Christie, P., Goulding, KWT, Vitousek, PM, & Zhang, F. ( 2010 ). Significant acidification in major Chinese croplands significant acidification in major Chinese croplands. Science, 327, 1008–1010. https://doi.org/10.1126/science.1182570

  7. Dai, Z., Zhang, X., Tang, C., Muhammad, N., Wu, J., Brookes, PC, & Xu, J. (2017). Potential role of biochars in decreasing soil acidification – A critical review. Science of the Total Environment, 581–582, 601–611. https://doi.org/10.1016/j.scitotenv.2016.12.169

  8. Özyazıcı G., Özdemir O., Özer SP, & Kalcıoğlu Z., (2014). calcification material Aspect Used Sugar Industry waste slam Tea of the plant Yield , Quality and Soil What properties effect . Turk J Agric Res (2014) 1: 43-54 TUTAD ISSN: 2148-2306.

  9. Anderson, NP., Hart, JM., Sullivan, DM., Christensen, NW., Horneck, DA. & Pirelli, GJ. (2013). Applying lime to raise soil ph for crop production (Western Oregon).

  10. Kacar , B. (1984). Herb feeding . Ankara University . Agriculture fac . Arrow. No: 899, p. 169-175.

  11. Fornara , DA, Steinbeiss , S., McNamara, NP, Gleixner , G., Oakley, S., Poulton , PR, … Bardgett , RD (2011). Increases in soil organic carbon sequestration can reduce the global warming potential of long-term liming to permanent grassland. Global Change Biology, 17(8), 2762–2762. doi:10.1111/02445.x

  12. Majumder , SP, Krishna Chaitanya, A., Datta , A., Padhan , D., Badole , S., & Mandal, B. (2018). Dynamics of Carbon and Nitrogen in Agricultural Soils: Role of Organic and Inorganic Sources. Soil Management and Climate Change, 151–169. doi:10.1016/b978-0-12-812128-3.00011-2

  13. Kalkhoran , SS, Pannell, DJ, Thamo , T., White, B., & Polyakov , M. (2019). Soil acidity, lime application, nitrogen fertility, and greenhouse gas emissions: Optimizing their joint economic management. Agricultural Systems, 176, 102684. doi:10.1016/j.agsy.2019.10268

  14. West, TO, & McBride, AC (2005). The contribution of agricultural lime to carbon dioxide emissions in the United States: dissolution, transport, and net emissions. Agriculture, Ecosystems & Environment, 108(2), 145–154. doi:10.1016/j.agee.2005.01.002

  15. EPA, 2004. Inventory of US Greenhouse Gas Emissions and Sinks: 1990–2002, EPA 430-R-04-003. US Environmental Protection Agency, Washington, DC.

  16. Bernoux , M., Volkoff , B., Carvalho , M. also CS, & Cerri , CC (2003). CO2emissions from liming of agricultural soils in Brazil. Global Biogeochemical Cycles, 17(2), n/a–n/a. doi:10.1029/2001gb001848

  17. Kayıkçıoğlu , HH, & Okur , N., (2012). greenhouse gas in the release agriculture role . Adnan Menderes University . zir . fac . Magazine , 9(2): 25-38

  18. Wang, J., Pan, X., Liu, Y :, Zhang, X. & Xiong , Z., (2012). Effects of biochar amendment in two soils on greenhouse gas emissions and crop production. Plant and Soil volume 360, pages287–298 (2012)

  19. Gibbons, JM, Williamson, JC, Williams, AP, Withers, PJA, Hockley, N., Harris, IM, … Healey, JR (2014). Sustainable nutrient management at field, farm and regional level: Soil testing, nutrient budgets and the trade-off between lime application and greenhouse gas emissions. Agriculture, Ecosystems & Environment, 188, 48–56. doi:10.1016/j.agee.2014.02.016

  20. Shaaban , M., Wu, Y., Wu, L., Hu, R., Younas , A., Nunez-Delgado, A., … Jiang, Y. (2020). The Effects of pH Change through Liming on Soil N2O Emissions. Processes, 8(6), 702. doi:10.3390/pr8060702

  21. García -Marco, S., Abalos , D., Espejo , R., Vallejo, A., & Mariscal -Sancho, I. (2016). No tillage and liming reduce greenhouse gas emissions from poorly drained agricultural soils in Mediterranean regions. Science of The Total Environment, 566, 512-520.

  22. Barton, L., Gleeson, DB, Maccarone , LD, Zúñiga , LP, & Murphy, DV (2013). Is liming soil a strategy for mitigating nitrous oxide emissions from semi-arid soils ?. Soil Biology and Biochemistry, 62, 28-35.

  23. Page, KL, Allen, DE, Dalal , RC, Slattery, W., (2009). Processes and magnitude of CO2, CH4, and N2O fluxes from liming of acidic Australian soils: a review. Australian Journal of Soil Research 47, 747e762.

  24. Clough, TJ, Kelliher , FM, Sherlock, RR, Ford, CD, 2004. Lime and soil moisture effects on nitrous oxide emissions from a urine patch. Soil Science Society of America Journal 68, 1600e1609.

  25. Feng, K., Yan, F., Hütsch , BW, & Schubert, S. (2003). Nitrous oxide emission as affected by liming an acidic mineral soil used for arable agriculture. Nutrient Cycling in Agroecosystems, 67, 283-292.

  26. Gunal , M, Erdem , H., (2018). Biochar ; Definition , Usage and Agriculture in their land Effects . ADÜ ZİRAAT JOURNAL, 2018;15(2):87-93 — doi : 10.25308/aduziraat.405858

  27. He, Y., Zhou, X., Jiang, L., Li, M., Du, Z., Zhou, G., … Xu, C. (2016). Effects of biochar application on soil greenhouse gas fluxes: a meta-analysis. GCB Bioenergy, 9(4), 743–755. doi:10.1111/gcbb.12376