Povečevanje znanja in pripravljenost za prilagoditev na spremembe in uporaba tehnik integrirane pridelave — Modul 4

Povečana uporaba pesticidov v kmetijski proizvodnji predstavlja grožnjo za zdravje ljudi in okolja. Integrirano varstvo rastlin (IVR) je predlagano kot alternativa običajnim praksam zatiranja škodljivcev. Izvajanje IVR pa se srečuje z več izzivi, zlasti v državah v razvoju. Izzivi pri izvajanju programov IVR in sprejemanju praks IVR so tesno povezani s politiko, socialnimi in psihološkimi dejavniki, metodami razširitve ter usposabljanjem in znanjem. Dobra volja vlade v smislu podporne politike za alternativno zatiranje škodljivcev je ključnega pomena. Dokler ne bodo določene jasne politike, bo nemogoče spodbujati uporabo IVR. Nove tehnologije in prakse naletijo na odpor vpletenih, zlasti kmetov, in izvajanje praks IVR zahteva natančno preučitev psiholoških in socialnih ovir. Izvajanje IVR se prav tako sooča z omejitvami usposabljanja in znanja, ki ga imajo večinoma kmetje in svetovalci. Izzivi pri izvajanju IVR vplivajo na svetovalne organizacije, da povečajo svojo vlogo pri izobraževanju kmetov o novih praksah. Vendar pa svetovalne organizacije ne morejo delati same pri soočanju z izzivi, s katerimi se sooča IVR, in potrebujejo podporo drugih zainteresiranih strani.

Prenos znanja in inovacij

Le učinkovit prenos znanja in inovacij lahko omogoči nadaljnji uspešen razvoj slovenskega kmetijstva, gozdarstva in živilstva. Gre za znanja, kot so: tehnologija pridelave in predelave, storitev, znanje s področja varovanja okolja pa vse do znanja s področja podjetništva in vpeljave inovativnih nekmetijskih dejavnosti na kmetijo. V ospredju prenosa znanja in inovacij je uporabnik (na primer kmet ali lastnik gozda), ki mora imeti na voljo podporo institucij (na primer javne kmetijske svetovalne službe, fakultet ipd.), ki so sposobne odgovoriti na njegova razvojna vprašanja.

Prenos znanja in dejavnosti informiranja je v obliki podpore za dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja spretnosti: podpora je namenjena izvedbi tečajev, delavnic, predavanj, praktičnih prikazov ali drugih dejavnosti prenosa znanja. Podpora za demonstracijske aktivnosti in ukrepe informiranja je podpora, ki je namenjena praktičnemu usposabljanju osebam, dejavnim v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju, ki temelji na prikazu uporabe mehanizacije, postopkov, tehnologij, strojev in praks.

Prenos znanja in dejavnosti informiranja

Podpora za dejavnosti poklicnega usposabljanja in pridobivanja spretnosti

Podpora je namenjena izvedbi tečajev, delavnic, predavanj, praktičnih prikazov ali drugih dejavnosti prenosa znanja. Omogoča pridobitev dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj osebam, dejavnim v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju (npr. kmetom, ekološkim kmetom, lastnikom gozdov). Udeležba na usposabljanjih je za udeležence brezplačna. Izvedbo tečajev, delavnic, predavanj, praktičnih prikazov ali drugih podobnih dejavnosti prenosa znanja izvedejo osebe, ki so za to ustrezno usposobljene. Ta ukrep je namenjen usposabljanjem, ki so zahtevana ob vstopu ali v času izvajanja obveznosti ukrepov Kmetijsko-okoljskih-podnebnih plačil (KOPOP), Ekološkega kmetovanja (EK) in dobrobit živali (DŽ). Prav tako je podpora namenjena usposabljanjem na številnih drugih področjih, ki so pomembna za ciljne skupine, npr. trženje, upravljanje, varno delo v gozdu, digitalne spretnosti, predelava…Usposabljanja lahko vključujejo teoretični in praktični del. Posebna ciljna skupina so mladi kmetje.

Podpora za demonstracijske aktivnosti in ukrepe informiranja

Podpora je namenjena praktičnemu usposabljanju osebam, dejavnim v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju, ki temelji na prikazu uporabe mehanizacije, postopkov, tehnologij, strojev in praks. Omogoča pridobitev dodatnih teoretičnih in praktičnih znanj osebam, dejavnim v kmetijskem, gozdarskem in živilskem sektorju (npr. kmetom, ekološkim kmetom, lastnikom gozdov). Udeležba na usposabljanjih je za udeležence brezplačna. Izvedbo demonstracij izvajajo osebe, usposobljene za izvajanje demonstracijskih projektov. Ciljna skupina so osebe, dejavne v kmetijskem, živilskem in gozdarskem sektorju. Ta ukrep je namenjen praktičnemu usposabljanju, ki temelji na prikazu uporabe mehanizacije, postopkov, tehnologij, strojev in praks. Vsebine teh projektov s praktičnimi prikazi prispevajo k višji ravni znanja zlasti na tehnološkem, gospodarskem in okoljskem področju.

Službe za svetovanje, službe za pomoč pri upravljanju kmetij in službe za zagotavljanje nadomeščanja na kmetijah

Podpora za pomoč pri uporabi storitev svetovanja

Podpora je namenjena izvajanju svetovanja na kmetijskih gospodarstvih. Namen te podpore je izboljšati specifična znanja in informiranost oseb, ki se želijo ali so se že vključili v ukrepe KOPOP, EK in DŽ. Upravičenci do te podpore so osebe javnega ali zasebnega prava, ki zagotovijo storitev svetovanja kmetijskim gospodarstvom in so za to ustrezno usposobljeni. Svetovanje je za udeleženca brezplačno.

Ukrep »Podpora za pomoč pri uporabi storitev svetovanja« je namenjen izvajanju svetovanj za vsebine, ki so pogoj ali zahteva pri ukrepih EK, KOPOP in DŽ. V okviru tega so podprta individualna svetovanja za: - izdelavo programa dobrobit živali, ki je eden izmed pogojev, potrebnih za vstop v ukrep DŽ;

izdelavo programa aktivnosti, ki je eden izmed pogojev, potrebnih za vstop v ukrepa KOPOP in EK;
izdelavo individualnega načrta preusmeritve kmetijskih gospodarstev iz konvencionalne v ekološko pridelavo, ki je obvezen za kmetijska gospodarstva, ki na novo vstopajo v ukrep EK;
izvedbo obveznega individualnega svetovanja za upravičence, vključene v ukrepa EK in KOPOP, vsaj enkrat v času trajanja obveznosti.

Sodelovanje

Cilj ukrepa »sodelovanje« je pospešiti prenos znanja in inovacij iz raziskovalne sfere v kmetijsko prakso. Ukrep se izvaja preko:

- podpore podpora za pilotne projekte ter razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij;

- podpore za horizontalno in vertikalno sodelovanje med udeleženci v dobavni verigi za vzpostavitev in razvoj kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov ter za promocijske dejavnosti na lokalni ravni, ki so povezane z razvojem kratkih dobavnih verig in lokalnih trgov;

- podpore za skupno ukrepanje za blažitev podnebnih sprememb ali prilagajanje nanje ter za skupne pristope k okoljskim projektom in stalnim okoljskim praksam;

- podpore za diverzifikacijo kmetijskih dejavnosti v dejavnosti v zvezi z zdravstvenim varstvom, socialnim vključevanjem, kmetijstvom, ki ga podpira skupnost, ter izobraževanjem o okolju in hrani.

Ukrep podpira raznovrstne oblike sodelovanja, s katerimi bo akterjem na podeželskih območjih omogočeno lažje premagovanje gospodarskih, okoljskih in drugih omejitev, s katerimi se ti soočajo zaradi razdrobljenosti in nepovezanosti. Ukrep bo zlasti namenjen spodbujanju projektov sodelovanja, ki bodo imeli za cilj doseganje večje produktivnosti in hkrati tudi večje trajnosti na področju kmetijstva. V okviru tega bo poseben poudarek namenjen spodbujanju tehnološkega razvoja in zmanjševanju negativnih vplivov kmetijstva na okolje, zlasti na področju biotske raznovrstnosti in kakovosti površinskih in podzemnih voda.

Razvoj novih proizvodov, praks, procesov in tehnologij

Podpora je namenjena pospešitvi prenosa znanja in inovacij iz raziskovalne sfere v kmetijsko prakso preko različnih oblik sodelovanja in povezovanja. Cilj podpore je vzpostaviti sodelovanje med različnimi akterji s področja kmetijstva, živilstva ali gozdarstva pri izvajanju projektov s področja tehnološkega razvoja in vpeljave inovacij v kmetijstvu, gozdarstvu ali živilstvu, ki bodo prispevali k doseganju zastavljenih ciljev razvoja podeželja.

Podpora je namenjena:

- razvoju novih oziroma izboljšanih proizvodov, praks, procesov ali tehnologij na področju kmetijstva, živilstva ali gozdarstva,

- prenosu znanj v prakso in

- razširjanju rezultatov projekta.

V okviru te podpore bodo podprti pilotni projekti in projekti EIP, ki bodo imeli za rezultat nove dosežke in rešitve ter inovativne pristope na področju tehnološkega razvoja v kmetijstvu, gozdarstvu ali živilstvu. Za izvedbo pilotnega projekta se mora vzpostaviti partnerstvo iz najmanj 2 članov (kmetijsko gospodarstvo, svetovalci ali raziskovalci ali izobraževalna institucija ali fizična oseba, ki je vpisana v register zasebnih raziskovalcev), tem se lahko pridružijo tudi druga kmetijska gospodarstva, pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost. Za izvedbo projekta EIP se mora vzpostaviti partnerstvo iz najmanj 3 članov (kmetijsko gospodarstvo, svetovalci in raziskovalci), tem se lahko pridružijo tudi druga kmetijska gospodarstva, pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost.

Okolje in podnebne spremembe

Cilj te podpore je vzpostaviti sodelovanje med različnimi akterji s področja kmetijstva, gozdarstva, varstva okolja, ohranjanja narave ali varstva voda pri izvajanju projektov s področja okolja in podnebnih sprememb, ki bodo prispevali k doseganju ciljev razvoja podeželja.

Podpora je namenjena:

a) razvoju in iskanju rešitev, glede:

- zmanjševanja negativnih vplivov kmetijstva ali gozdarstva na okolje,

- izvajanja skupnih pristopov na področju kmetijstva ali gozdarstva za varstvo biotske pestrosti,

- izvajanja okoljsko učinkovite kmetijske pridelave na vodovarstvenih in drugih varovanih območjih in

- zmanjševanja ali blaženja oziroma prilagajanju na podnebne spremembe v kmetijstvu ali gozdarstvu;

b) prenosu znanj v prakso ter

c) razširjanju rezultatov projekta.

Pri izvajanju projektov s področja okolja in podnebnih sprememb bodo prednostno podprti projekti, ki bodo prispevali k doseganju okoljskih in naravovarstvenih ciljev, zlasti v usposobitev in izboljšanje stanja vrst in habitatnih tipov NATURA 2000 ter skrb in učinkovito upravljanje z naravnimi vrednotami ter projekti, ki bodo prispevali k zmanjševanju negativnih vplivov kmetijstva na kakovost površinskih in podzemnih voda.

Za izvedbo pilotnega projekta se mora vzpostaviti partnerstvo iz najmanj 2 članov (kmetijsko gospodarstvo, svetovalci ali raziskovalci ali izobraževalna institucija ali fizična oseba, ki je vpisana v register zasebnih raziskovalcev), tem se lahko pridružijo tudi druga kmetijska gospodarstva, pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost.

Za izvedbo projekta EIP se mora vzpostaviti partnerstvo iz najmanj 3 članov (kmetijsko gospodarstvo, svetovalci in raziskovalci), tem se lahko pridružijo tudi druga kmetijska gospodarstva, pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki ali fizične osebe, ki samostojno opravljajo dejavnost.

Skrb za okolje in prilagajanje na podnebne spremembe

Največji izziv za kmeta je kako na svoji kmetiji ohraniti in povečati lastno produktivnost ob hkratni skrbi za okolje (voda, tla, zrak, biodiverziteta) in uspešnem prilagajanju na podnebne spremembe (suša, poplave, nevihte s točo, pozeba, veter, žled).

Podpora za naložbe v kmetijska gospodarstva je med drugim namenjena investicijam v zasebne namakalne sisteme, ki so namenjeni enemu uporabniku, in nakupu namakalne opreme (ki je lahko namenjena namakalnim sistemom za enega ali več uporabnikov), nakupu in postavitvi mrež proti toči, nakupu in postavitvi rastlinjakov, naložbam v večjo okoljsko učinkovitost ter povečanju odpornosti na podnebne spremembe in prilagajanju nanje, nadalje ureditvi trajnih nasadov z vidika uvajanja tržno primernejših sort in izboljšanja tehnologije pridelave, z namenom, da kmetijska gospodarstva obnovijo svoje trajne nasade, ki so bili poškodovani v naravnih nesrečah oziroma izjemnih pojavih zadnjih nekaj let (pozeba, suša, toča).

Podpora za naložbe v infrastrukturo, povezano z razvojem, posodabljanjem ali prilagoditvijo kmetijstva in gozdarstva je namenjena za izgradnjo namakalnih sistemov ter tehnološke posodobitve namakalnih sistemov, ki so namenjeni več uporabnikom.

Podpora za naložbe za preprečevanje vetrne erozije na kmetijskih zemljiščih je namenjena vzpostavitvi protivetrnih zaščit kot ukrep za preprečevanje in prilagajanje na podnebne spremembe (zmanjševanje posledic vetrne erozije) ter kot ukrep za krepitev biotske raznovrstnosti.

Ukrep »Kmetijsko-okoljska-podnebna plačila« je KOPOP ukrep ,ki vzpodbuja nadstandardne sonaravne kmetijske prakse, ki so usmerjene v ohranjanje biotske raznovrstnosti in krajine, ustrezno gospodarjenje z vodami in upravljanje s tlemi ter blaženje in prilagajanje kmetovanja podnebnim spremembam.

Ukrep »Ekološko kmetovanje« podpira izvajanje ekološkega kmetovanja ter preusmerjanje v ekološko kmetovanje.

Ukrep »Plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami« se dodeli za namen za ohranitev in nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti na območjih z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami (OMD), na katerih so stroški kmetovanja in izguba dohodka višji v primerjavi s kmetovanjem izven OMD.

Podukrep »Okolje in podnebne spremembe« sledi ciljem zmanjšanja negativnih vplivov kmetijstva ali gozdarstva na okolje, izvajanju skupnih pristopov na področju kmetijstva ali gozdarstva za varstvo biotske raznovrstnosti, izvajanju okoljsko učinkovite kmetijske pridelave na vodovarstvenih in drugih varovanih območjih ali zmanjšanju ali blažitvi oziroma prilagajanju na podnebne spremembe v kmetijstvu ali gozdarstvu.

Prilagajanje podnebnim spremembam

Zaradi globalnega segrevanja ozračja se kmetijstvo sooča z vse pogostejšimi pojavi ekstremnih vremenskih razmer kot so neurja s točo, suša, vročinski stres in pozeba. Vse to se odraža na količini in kakovosti pridelkov ter stabilnosti pridelave. Eden izmed ključnih uspehov obvladovanja posledic podnebnih sprememb je prilagajanje. Namen prilagajanja je namreč zmanjšati tveganja in škodo za okolje in zdravje ljudi na stroškovno učinkovit način.

Prilagajanje na podnebne spremembe v rastlinski proizvodnji in živinoreji je mogoče z izvajanjem naslednjih ukrepov:

- pravilna izbira tehnologij pridelave in sort;

- ustrezna izbira datuma setve, sajenje manj občutljivih kultur (npr. del koruzne silaže nadomestijo s krmnim sirkom, sajenje ustreznih podlag pri sadikah večletnih rastlin);

- spremenjen kultivar;

- uvedba namakalnih sistemov;

- diverzifikacija proizvodnje;

- ustrezno gnojenje.

Prav tako lahko na Agenciji za okolje sprotno spremljamo stanje v kmetijski proizvodnji, ki je posledica vremenskih razmerah. ARSO redno objavlja aktualne podatke o spremembah stanja glede vremenskih razmer v Sloveniji, prav tako pa se lahko do podatkov o agrometeoroloških napovedih in prognostičnih obvestilih dostopa na Agrometeorološkem portalu Slovenije.

Javna služba kmetijskega svetovanja, ki deluje v okviru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, kmetom pomaga s:

- pripravo tehnoloških navodil;

- svetovanjem, kako blažiti vplive podnebnih sprememb in intenzivnih vremenskih pojavov;

- seznanjam s predvidenimi podnebnimi spremembami kot tudi z nujnostjo prilagajanja na te spremembe ter z možnostmi blaženja posledic;

- spremljanjem stanja na kmetijskih površinah;

- pripravo prve okvirne ocene stanja kmetijskih kultur na terenu ob večjih vremenskih neprilikah ter pripravo poročila o njihovem stanju;

- s stanjem na terenu seznanja ministrstvo ter Upravo za zaščito in reševanje, prizadete kmetije pa obravnava tudi individualno.

Ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe

Ukrepe prilagajanja na podnebne sprememb spodbujamo in sofinanciramo preko Programa razvoja podeželja ali v okviru drugih programov, projektov ali rednih del in nalog, ki jih izvajajo javne službe na področju kmetijstva. Najpomembnejši ukrepi prilagajanja kmetijske proizvodnje na podnebne spremembe so:

- sofinanciranje zavarovalnih premij;

- letalska obramba pred točo;

- izvajanje ukrepov glede naložb v namakanje in oroševanje, naložb v protitočne mreže in zavarovane prostore, kmetijsko-okoljski-podnebni ukrepi kot sta kolobarjenje in konzervirajoča obdelava tal, tehnologije pridelave in reje živali ter ozaveščanje, usposabljanje in obveščanje kmetov.

Blaženje učinkov podnebnih sprememb v kmetijstvu

Podnebne spremembe se že dogajajo, in sicer naraščajo temperature, spreminjajo se padavinski vzorci, talijo se ledeniki in sneg, dviguje se gladina morja, posledično pa je tudi vse več pojavov ekstremnih vremenskih dogodkov. Segrevanje ima najverjetneje vzrok v povečani koncentraciji toplogrednih plinov v ozračju, ki je posledica emisij zaradi človeških dejavnosti. Če želimo ublažiti podnebne spremembe, moramo te emisije s hitrimi in učinkovitimi ukrepi zmanjšati ali celo preprečiti tudi na področju kmetijstva. Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu neposredno prispevajo k boljši konkurenčnosti panoge.

Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu

Najpomembnejši ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov so:

- kmetijsko okoljsko podnebna plačila,

- ekološko kmetovanje,

- prenos znanja,

- pomoč pri uporabi storitev svetovanja,

- sodelovanje,

- uvajanje načinov reje, ki zmanjšujejo emisije toplogrednih plinov,

- ukrepi za učinkovitejše kroženje dušika v kmetijstvu,

- delovanje javne kmetijske svetovalne službe.