Modul 4 · Poglavje 1
Integrirano varstvo rastlin
Integrirano varstvo rastlin je bilo razvito z namenom obvladovanja škodljivih organizmov, ki naj ne bi temeljilo in bilo odvisno izključno od uporabe kemičnih snovi. Integrirano varstvo rastlin pomeni sistematično in načrtno obvladovanje škodljivih organizmov in združuje različne pristope zdravstvenega varstva rastlin, ki temelji na kombinaciji biotičnih, obdelovalno gojitvenih, fizikalnih, biotehničnih in kemijskih načinov varstva rastlin. Integrirano varstvo rastlin pomeni tudi zmanjšanje tveganja glede gospodarnosti kmetijske pridelave, zdravja ljudi, varovanja okolja ter zmanjšanja negativnih učinkov na ne-ciljne organizme.
V Uredbi o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet je koncept integriranega varstva rastlin opisan na podlagi definicije FAO: Program integrirano varstvo rastlin upošteva vse razpoložljive načine zdravstvenega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in je hkrati tudi odprt za nadaljnje vključevanje ukrepov ki preprečujejo razvoj škodljivih organizmov, in ohranja rabo fitofarmacevtskih sredstev ter drugih ukrepov varstva rastlin na ravni, ki je potrebna za zadrževanje populacije ter zmanjšuje tveganje za zdravje ljudi in okolje. Integrirano varstvo rastlin teži tudi k spodbujanju naravnih mehanizmov varstva rastlin pred škodljivimi organizmi.
V Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih (Uradni list RS, št. 83/2012) je navedeno: Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi pomeni skrbno upoštevanje vseh razpoložljivih metod varstva rastlin, kar ima za posledico povezovanje ustreznih ukrepov, ki preprečujejo razvoj populacij škodljivih organizmov. Pri integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi mora biti uporaba fitofarmacevtskih sredstev na ekonomsko in ekološko upravičeni ravni, s ciljem zmanjševanja tveganja za zdravje ljudi in okolje. Integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi poudarja rast zdravih rastlin s čim manjšimi vplivi na kmetijske ekosisteme in spodbuja naravne mehanizme varstva pred škodljivimi organizmi.
V Sloveniji se izvaja integrirana pridelava poljščin, sadja, grozdja in zelenjave pod stalnim strokovnim nadzorom, ki ga opravljajo organizacije za kontrolo in certificiranje integrirane pridelave. Če pridelava potekala v skladu z vsemi zahtevami, organizacija za kontrolo in certificiranje pridelovalcu izda certifikat, ki je zagotovilo, da označeni pridelki ustrezajo višjim standardom pridelave.
Preglednica 1: Število pridelovalcev ter površine (ha) vključene v različne sheme integrirane pridelave od leta 2008 naprej.
Načela in usmeritve integriranega varstva rastlin
Integrirano varstvo rastlin je proces, ki temelji na znanju in izkušnjah in je hkrati odprt za nove ideje, znanstvena spoznanja in tehnološki napredek. Temelji na detekciji, identifikaciji in kar se da natančni opredelitvi velikosti populacije škodljivih organizmov ter na oceni gospodarske škode, ki jo ti organizmi lahko povzročijo.
Integrirano varstvo rastlin mora biti usmerjeno s cilji trajnostne pridelave kmetijskih rastlin, pri kateri imajo prednost ne-kemični, do okolja prijazni, načini varstva rastlin ter ciljna in gospodarna uporaba fitofarmacevtskih sredstev.
Najpomembnejše načelo integriranega varstva rastlin je, da se za uporabo fitofarmacevtskih sredstev odločimo šele takrat, ko drugi ukrepi za obvladovanje škodljivih organizmov niso dovolj učinkoviti. Pri tem so pridelovalcem v pomoč nasveti »Opazovalno-napovedovalne službe«, ki temeljijo na sprotnem spremljanju škodljivih organizmov, vremenskih razmer in razvoja rastlin.
Za integrirano varstvo rastlin je nujno dobro poznavanje in razumevanje sistema kmetovanja ter združitev pametnih spoznanj starih, obstoječih in novih tehnologij, saj se naravnega ravnovesja v posevkih ne da doseči samo z enostavnim zmanjšanjem uporabe fitofarmacevtskih sredstev.
Integrirano varstvo rastlin je proces, ki se nenehno nadgrajuje in v katerega se vključujejo številne inovativne rešitve, ki so prilagojene kraju in času pridelave kmetijskih rastlin in pomembno prispevajo k zmanjševanju odvisnosti kmetijske pridelave od rabe fitofarmacevtskih sredstev.
V prizadevanjih za zmanjšanje negativnih vplivov rabe fitofarmacevtskih sredstev na ljudi in okolje ima večina evropskih držav izdelana navodila za integrirano pridelavo kmetijskih rastlin. Pri nas urejajo to področje Pravilniki o integrirani pridelavi poljščin, zelenjave, sadja, grozdja in vina (Uradni list RS, št. 110/2010). Ministrstvo za kmetijstvo in okolje vsako leto izda podrobnejša tehnološka navodila za integrirano pridelavo. Poglavja, ki govorijo o varstvu rastlin, večinoma vsebujejo kratka tehnološka navodila in podatke o dovoljenih fitofarmacevtskih sredstvih za zatiranje posameznih bolezni, škodljivcev oz. plevelov.
Osnovna načela integriranega varstva rastlin
Navodila za integrirano varstvo rastlin, ki jih pripravljajo v večini držav se, podobno kot v dokumentih nekaterih mednarodnih organizacij, ki obravnavajo varstvo rastlin (npr. IOBC – International Organisation for Biological Control), nanašajo v glavnem na osem tako imenovanih osnovnih načel, ki so opredeljena tudi v evropski zakonodaji (Direktiva 2009/128/ES).
Preventivni ukrepi
S pravilno izbiro rastišča (npr. lega rastišča, struktura tal), ustreznim kolobarjem in načinom pridelave (obdelava tal, čas setve, gostota setve/saditve, rez, vzgojne oblike, tehnike zatiranja plevela, setev mešanih ali vmesnih posevkov (kjer je to smiselno oz. mogoče), uporaba odpornih/tolerantnih kultivarjev, saditev oz. setev certificiranega sadilnega/semenskega materiala, ustrezno gnojenje, apnenje, namakanje ali izsuševanje, higienski ukrepi, ustvarjanje pogojev za razvoj in širjenje koristnih organizmov, npr. ustvarjanje tako imenovanih ekoloških niš), skrbimo za dobro stanje rastlin in prispevamo k njihovi boljši odpornosti proti škodljivim organizmom.
Spremljanje škodljivih organizmov (monitoring)
Redno pregledovanje posevkov oziroma spremljanje pojava, razvoja in širjenja škodljivih organizmov je eden ključnih elementov integriranega varstva rastlin. Pridobivanje informacij o zdravstvenem stanju kmetijskih rastlin in razvoju škodljivih organizmov, o velikosti populacije, obsegu napada/okužbe in o biološkem in potencialnem ekonomskem vplivu škodljivega organizma, poteka z opazovanji pridelovalcev neposredno na terenu ter s pomočjo informacij »Opazovalno napovedovalne službe za varstvo rastlin« in kmetijskih svetovalcev. Bistvenega pomena za izbor ustreznega, v določenem času in prostoru najbolj učinkovitega ukrepa integriranega varstva rastlin je pravilna določitev (identifikacija) škodljivega organizma, ki temelji na morfoloških značilnostih ali na bolj zahtevnih bioloških, kemičnih ali genetskih analizah. Na osnovi terensko zbranih biotičnih podatkov, vremenskih razmer ter na temelju informacij in opozoril »Opazovalno-napovedovalne službe za varstvo rastlin« se odločimo, če in kdaj ter kako bomo ukrepali.
Pragovi škodljivosti
Programi integriranega varstva rastlin so zasnovani na upoštevanju gospodarskih pragov škodljivosti oz. kritičnih števil (če so na voljo). Na podlagi rezultatov spremljanja škodljivih organizmov in ob upoštevanju pragov škodljivosti se pridelovalci odločijo, ali bodo v danem trenutku ukrepali ali ne.
Uporaba ne-kemičnih metod varstva rastlin
Biotični, fizikalni, biotehniški in drugi ne-kemični načini varstva rastlin imajo prednost pred kemičnim zatiranjem škodljivih organizmov oz. pred uporabo fitofarmacevtskega sredstva v primeru, da zagotavljajo dovolj učinkovito obvladovanje škodljivih organizmov. Šele v primeru, ko kljub uporabi ne-kemičnih načinov postane raven škodljivega organizma nesprejemljiva za normalno pridelavo kmetijskih rastlin, posežemo po uporabi kemičnih fitofarmacevtskih sredstev.
Ciljna uporaba fitofarmacevtskih sredstev
Morebitna uporaba fitofarmacevtskih sredstev mora biti čim bolj ciljno naravnana (uporaba specifičnih fitofarmacevtskih sredstev) in čim manj škodljiva za zdravje ljudi, ne-ciljne organizme in okolje.
Zmanjšanje uporabe fitofarmacevtskih sredstev na najnujnejši obseg
Uporaba fitofarmacevtski sredstev je vključno z drugimi ukrepi varstva rastlin omejena le na raven, ki je nujno potrebna za zagotavljanje ustreznega zdravja rastlin (npr. zmanjšani odmerki fitofarmacevtski sredstev, zmanjšana pogostnost škropljenja, delno oz. ciljno nanašanje fitofarmacevtski sredstev – npr. v vrste). Pri tem mora biti tveganje za kmetijske rastline, kakor tudi tveganja za razvoj morebitne odpornosti škodljivih organizmov sprejemljivo. Sintetična fitofarmacevtska sredstva se torej uporabijo le po potrebi, in sicer takrat, ko odpovejo vsi drugi možni načini obvladovanja škodljivih organizmov oz. so ti z vidika gospodarnosti pridelave kmetijskih rastlin neupravičeni.
»Antirezistentna« strategija
Uporaba »antirezistentne« strategije, ki temelji na uporabi fitofarmacevtski sredstev z različnim načinom in spektrom delovanja, je pomembna zlasti v primerih potrebe po večkratnem (večkrat na leto) zatiranju škodljivih organizmov in pri organizmih, pri katerih so se že pojavile odporne biološke rase.
Opazovanje, spremljanje, evidentiranje in preverjanje
S pomočjo sprotnega in temeljitega spremljanja škodljivih organizmov in vodenjem evidenc o uporabi fitofarmacevtski sredstev ter drugih ukrepov varstva, pridelovalci sprotno preverjajo uspešnost uporabljenih ukrepov za varstvo rastlin.
Prednosti in slabosti integriranega varstva rastlin
Prednosti integriranega varstva rastlin
Bolj poglobljeno poznavanje in spremljanje škodljivih organizmov ter gojenih rastlin omogočata pravočasen in ustrezen izbor primernih ukrepov;
Zaradi manjše uporabe fitofarmacevtski sredstev oz. uporabe eko-toksikološko primernejših in ozko delujočih fitofarmacevtski sredstev je zmanjšano tveganje za zdravje ljudi, okolje in ne-ciljne organizme ter zmanjšana izpostavljenost izvajalcev zdravstvenega varstva rastlin;
Zmanjšana uporaba fitofarmacevtski sredstev dolgoročno vodi k finančnim prihrankom v primerjav s konvencionalnim varstvom rastlin;
Ugodni vplivi na okolje dolgoročno vodijo v bolj stabilno kmetijsko pridelavo;
Integrirano varstvo rastlin zmanjšuje verjetnost pojava odpornih ras škodljivih organizmov proti fitofarmacevtskim sredstvom.
Slabosti integriranega varstva rastlin
Integrirano varstvo rastlin zahteva več časa in znanja v primerjavi s konvencionalnim varstvom rastlin;
Potrebni sta večja usklajenost in prizadevnost izvajalcev za pravilno in učinkovito varstvo rastlin;
Integrirano varstvo rastlin je na začetku dražje od konvencionalnega načina varstva rastlin;
Večje tveganje za nenadzorovan razvoj škodljivega organizma.
Predpisane zahteve v integriranem varstvu rastlin
Uporabljajo se lahko le registrirana fitofarmacevtska sredstva;
Dovoljena fitofarmacevtska sredstva se smejo uporabljati samo na predpisan način in v predpisanih odmerkih;
Vnos fitofarmacevtskih sredstev mora odgovarjati maksimalno predpisanemu številu tretiranj glede na pripravek;
Upoštevane morajo biti karence pripravkov;
O uporabljenih fitofarmacevtskih sredstvih so pridelovalci dolžni voditi evidence in hraniti račune, kamor morajo vpisati vsa fitofarmacevtska sredstva, ki so jih uporabili;
Aplikacija fitofarmacevtskih sredstev mora biti v skladu z normami v teh navodilih in prilagojena gojitveni obliki in stanju vegetacije;
Poskrbeti je potrebno, da je izguba škropilne brozge zaradi zanašanja (»drift«), izhlapevanja ali odtekanja škropilne brozge na in v tla čim manjša;
Naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev morajo biti testirane;
Uporabniki fitofarmacevtskih sredstev morajo imeti veljavno potrdilo o pridobitvi znanja iz fitomedicine;
Pravilno shranjevanje fitofarmacevtskih sredstev ter ravnanje z njihovimi odpadki oz. odpadno embalažo;
Nakup fitofarmacevtskih sredstev v tujih državah, kakor tudi njihova uporaba, v skladu z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih, ni dovoljena.
Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03, 5/07, 30/09, 83/12 – ZFfS-1, 43/14 in 71/14) predpisuje, da mora uporabnik skrbeti, da fitofarmacevtsko sredstvo ne pride v neposreden stik s človekom in da ne pride do zanašanja škropilne brozge v vodotoke, jezera in druge vode, v podtalnico, v objekte za preskrbo s pitno vodo, na sosednje gojene rastline, zemljišča in skladišča kmetijskih proizvodov, v objekte za skladiščenje in predelavo rastlin, objekte za rejo in oskrbo živali, če taka uporaba lahko ogrozi zdravje ljudi in živali. FFS je treba uporabljati v skladu z navodilom za uporabo ob upoštevanju navedb in opozoril na etiketi. Pri škropljenju je treba uporabiti metodo, ki je z vidika dobre kmetijske prakse in varovanja okolja najprimernejša. Uporabnik mora s fitofarmacevtskimi sredstvi rokovati tako, da upošteva določbe predpisov, ki urejajo varnost in zdravje pri delu. Pri izvajanju škropljenja v nočnem času je v bližini naselij potrebno upoštevati predpise, ki urejajo javni red in mir. Škropljenje se mora izvajati na način, ki preprečuje zanašanje na sosednje parcele oziroma sosednje gojene rastline ob upoštevanju hitrosti in smeri vetra. Če parcela meji na cesto ali pot, kjer se v času škropljenja na izpostavljenem delu sprehajajo ljudje ali prevažajo čebele, ki so zaradi tega lahko izpostavljeni negativnemu vplivu fitofarmacevtskih sredstev, mora uporabnik škropljenje začasno prekiniti. Uporabniki, katerih parcele mejijo na vrtce, šolo, otroška in športna igrišča, zdravstvene ustanove, domove upokojencev ali druge podobne objekte, morajo najmanj 24 ur pred uporabo FFS, o tem pisno obvestiti tamkajšnjo upravo objekta. V obvestilu mora biti navedeno trgovsko ime FFS, način, datum in predvidena ura škropljenja. Traktorske pršilnike in motorne nahrbtne škropilnice je treba uporabljati v oddaljenosti najmanj 20 m od čebelnjaka, objektov iz prejšnjega odstavka, ali stanovanjskega objekta ter njihovih funkcionalnih zemljišč, kjer se zadržujejo ljudje ali gojijo kmetijski pridelki. Cvetoča podrast v trajnih nasadih mora biti v času škropljenja s fitofarmacevtskimi sredstvi, ki so za čebele nevarna, pokošena oziroma mora biti na drug način preprečeno, da bi jo FFS doseglo. Uporaba sistemičnih, čebelam nevarnih FFS, je prepovedana v času cvetenja gojenih rastlin. Uporaba kontaktnih, čebelam nevarnih FFS, je v času cvetenja gojenih rastlin dovoljena v nočnem času od dve uri po sončnem zahodu do dve uri pred sončnim vzhodom. Uporabnik FFS mora upoštevati omejitve uporabe na določenih tleh zaradi varstva podzemnih voda in podtalnice, kot je razvidno iz etikete in navodila za uporabo ali prepovedi uporabe posameznih FFS, in upoštevati prepovedi in omejitve uporabe FFS na določenih območjih v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda. Škropljenje, pripravljanje škropilne mešanice in izpiranje naprav za nanašanje FFS ni dovoljeno v neposredni bližini izvirov, vodotokov, jezer, drugih voda in objektov za preskrbo s pitno vodo. Ostankov FFS ni dovoljeno izpirati v vodnjake, ponikovalnico (odtočne odprtine), greznice in kanalizacijo. Vodo, uporabljeno za čiščenje naprav je treba razpršiti na že tretirani površini ali na drugi, biološko aktivni površini. Pri škropljenju parcel, ki se nahajajo v bližini voda, se mora upoštevati varovalni pas, določen v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo voda in navedbami na etiketi oziroma v navodilu za uporabo.
Predpisani ukrepi v integriranem varstvu rastlin
Mehanski ukrepi: odstranjevanje okuženih delov ali celih rastlin, odstranjevanje parazitskih rastlin, mehansko zatiranje plevelov, uporaba zastirk in prekrivk…
Biotični ukrepi: Pridelovalec ustvarja ugodne življenjske razmere za razvoj koristnih organizmov tako, da: ohranja in zasaja žive meje, grmičevje in drugo raznovrstno rastlinje; neguje raznovrstno podrast; za zavetišča koristnih živali ureja skalnjake in kupe vejevja; postavlja valilnice za koristne ptice; namešča visoke drogove za privabljanje ptic roparic; opazuje, vnaša in kontrolira koristno favno (predvsem plenilske pršice, najezdniki, trepetalke, tenčičarice, roparske stenice, pikapolonice…).
Biotehnični ukrepi: uporaba feromonskih vab, akustičnih aparatov, metode zbeganja in druge možnosti ulova žuželk (npr. masovni ulov).
Kemični ukrepi: Kadar je kljub uporabi prej omenjenih ukrepov presežen prag škodljivosti, smemo uporabiti fitofarmacevtska sredstva.
Viri
- IVR Portal (spletna stran): https://www.ivr.si/.
- Integrirana pridelava (spletna stran): https://www.gov.si/teme/integrirana-pridelava/.
- Pravilnik o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi (Uradni list RS, št. 43/14): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11530
- Pravilnik o dolžnostih uporabnikov fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 62/03, 5/07, 30/09, 83/12 – ZFfS-1, 43/14 in 71/14): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV3724
- Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev (Uradni list RS, št. 71/14, 28/18, 56/22 in 155/22): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11541