Modul 4 · Poglavje 3
Optimizacija rabe fitofarmacevtskih sredstev (ffs) v kmetijstvu
Evropski parlament je leta 2002 sprejel Tematsko strategijo o trajnostni rabi pesticidov v obliki akcijskih programov za zmanjševanje tveganj za zdravje ljudi in okolja zaradi uporabe pesticidov. Evropska komisija je te usmeritve upoštevala in predpisala stroga merila za registracijo fitofarmacevtskih sredstev (FFS), zbiranje podatkov o prodaji in uporabi FFS ter ukrepe v okviru zakonodaje o trajnostni rabi FFS. Vse ukrepe zajema nacionalni akcijski program s ciljem zmanjšati tveganja na področju možnega vpliva FFS na zdravje ljudi, živali, pitno vodo, površinske in podzemne vode ter drugo okolje.
Trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) vključuje tudi usmeritve in ukrepe, ki jih zaradi uporabe FFS izvajamo z namenom zmanjševanja tveganj in vplivov za zdravje ljudi in živali ter za okolje. Uporabnike FFS se vzpodbuja k pravilni uporabi FFS, izvajanju integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi in uporabi FFS z nizkim tveganjem. Prav tako se izvaja redno obveščanje in osveščanje javnosti o FFS, usposabljanje svetovalcev za FFS, prodajalcev in uporabnikov FFS ter pregledi naprav za nanašanje FFS. Trajnostna raba fitofarmacevtskih sredstev usmerja uporabnika FFS k optimalni uporabi, k ohranjanju okolja in zdravja ljudi.
Uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS) v Sloveniji
V Sloveniji je bila večina starejših raziskav glede ostankov FFS v okolju opravljena na pridelkih, v vodi ali tleh, kamor so fitofarmacevtska sredstva prišla z neposrednim vnosom na kmetijska zemljišča.
Ob prilagajanju zakonodaje Evropski uniji se je z Zakonom o fitofarmacevtskih sredstvih zaradi najdb ostankov v vodah omejila raba več-komponentnih FFS in da mora biti uporaba FFS varna (neškodljiva zdravju ljudi v neposrednem ali posrednem stiku), specifična (učinkovita za zatiranje točno določenih škodljivih organizmov, sprejemljiva za neciljne organizme) in neobstojna (da razpade v enostavne kemične sestavine brez škodljivih vplivov na okolje). Prav tako so bile »stare« aktivne snovi ponovno ocenjene, nevarne pa so bile izločene iz uporabe. Registracija – dovoljenje za uporabo določenega FFS se podeli za obdobje največ desetih let z možnostjo podaljšanja, če je seveda ustrezno. V primeru, da na podlagi tehničnih in znanstvenih spoznanj obstaja utemeljen sum, da že registrirano FFS pomeni nevarnost za zdravje ljudi in okolje, je minister za kmetijstvo pristojen za to, da njegovo uporabo omeji ali prepove.
Uporaba FFS se na ravni Evropske unije ureja tudi z zakonodajo, ki se nanaša na varstvo voda (Okvirna vodna direktiva (2000/60/ES), Direktiva o podzemnih vodah (2006/118/ES) in Direktiva o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike (2008/105/ES)). V Sloveniji sta bili ob prilagajanju tej zakonodaji glede zahtev Evropske unije sprejeti dve uredbi - Uredba o stanju površinskih voda (Uradni list RS, št. 14/09 in 98/10) in Uredba o stanju podzemnih voda (Uradni list RS, št. 25/09 in 68/12). Ta dva predpisa določata okoljske standarde kakovosti za posamezne vrste onesnaževanj, ki pomenijo veliko tveganje za vodno okolje in za odvzem pitne vode.
Od leta 2001 dalje v Sloveniji Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih vsem uporabnikom FFS nalaga obvezno izobraževanje (brez opravljenega izpita iz fitomedicine in potrdila o pridobitvi znanja iz fitomedicine FFS-jev ni mogoče kupiti in uporabljati) in pregledovanje naprav za nanašanje FFS na rastline.
Ukrepi so usmerjeni k obveščanju in osveščanju uporabnikov o pravilni rabi FFS (poudarek na varovanju podzemnih in površinskih voda, varovanje čebel, varno odstranjevanju odpadkov in odpadne embalaže FFS), k spodbujanju integrirane in ekološke pridelave so pripomogli tako k preizkušanju biotičnega varstva in drugih nekemičnih metod in tudi k svetovanju uporabe manj nevarnih, manj obstojnih in hitreje razgradljivih FFS ter k boljši optimizaciji rabe teh FFS-jev.
Cilji glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev v Sloveniji so naslednji:
zmanjšanje nevarnosti in tveganja za zdravje ljudi in živali in za okolje zaradi rabe FFS, vključno z nadomeščanjem najnevarnejših snovi z varnejšimi,
zmanjšanje ravni zdravju škodljivih aktivnih snovi v hrani in pitnih vodah, vključno z nadomeščanjem najnevarnejših snovi z varnejšimi,
spodbujanje kmetijske pridelave v smislu, da se FFS uporabljajo po načelih integriranega varstva rastlin le takrat, kadar je to nujno potrebno oz. ekonomsko upravičeno,
redno obveščanje in osveščanje uporabnikov o varni rabi FFS, spodbujanjem razvoja in uvedba ekološkega kmetijstva ter drugih sonaravnih kmetijskih praks,
oblikovanje preglednega sistema za poročanje o napredku pri doseganju ciljev strategije in nadzoru nad tem napredkom, vključno z razvojem ustreznih kazalnikov,
zagotavljanje trajnostne uporabe FFS za vse vrste rastlin ob zmanjšanju tveganja zaradi uporabe FFS.
strokovno upravičena uporaba FFS, ki naj temelji na izboljšanju tehnoloških postopkov pridelave gojenih rastlin, ob pomoči prognostične službe,
izboljšanje strokovne usposobljenosti uporabnikov FFS,
zmanjšanje ostankov FFS v pridelkih
zmanjšanje onesnaženosti površinskih in podzemnih voda zaradi rabe FFS,
izboljšan nadzor nad uporabo FFS (za kmetijske in nekmetijske namene)
izboljšan nadzor nad odstranjevanjem odpadne embalaže FFS,
vzpostavitev sistematičnega spremljanja vplivov FFS na nekatere neciljne organizme, (čebel, ptic, rib…) in
vzpostavitev sistematičnega spremljanja vplivov FFS na zdravje uporabnikov FFS.
Usposabljanje za ravnanje s FFS
V Sloveniji je sistem usposabljanja uporabnikov in distributerjev FFS, vključno s predavatelji, vzpostavljen že leta od leta 2001 dalje in poteka v skladu s Pravilnikom o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomedicine (Uradni list RS, št. 36/02, 41/04, 17/05, 92/06, 99/08, 83/12 – ZFfS-1 in 85/13). Obstoječi sistem usposabljanja iz fitomedicine je razdeljen v naslednje skupine: usposabljanje odgovornih oseb in predavateljev iz fitomedicine ter usposabljanje izvajalcev ukrepov in prodajalcev. Sklopi se med seboj razlikujejo po trajanju usposabljanja, namenu in delno tudi po vsebini. Ob vzpostavitvi usposabljanja so bile ključne vsebine povezane z varstvom rastlin, rabo FFS in zakonodajo s tega področja. Gradivo za usposabljanje vključuje naslednje vsebine: povzročitelje bolezni in škodljivce rastlin ter vpliv plevelov, vplive FFS na zdravje ljudi in okolje, tehniko za nanos FFS in zakonodajo.
Osnovno usposabljanje obsega tečaj in pisno preverjanje znanja:
- za svetovalce za FFS (najmanj 35 šolskih ur),
- za prodajalce FFS (najmanj 20 šolskih ur),
- za izvajalce ukrepov varstva rastlin oz. uporabnike FFS (najmanj 15 šolskih ur).
Nadaljnjo usposabljanje se izvede v obliki tečaja brez pisnega preverjanja znanja in traja najmanj:
- za svetovalce za FFS (najmanj 8 šolskih ur),
- za prodajalce FFS (najmanj 6 šolskih ur),
- za izvajalce ukrepov varstva rastlin oz. uporabnike FFS (najmanj 4 šolske ure).
Vsebina usposabljanja za ravnanje s FFS vključuje:
zakonodaja s področja FFS;
ponaredki FFS in metode za prepoznavanje le-teh;
nevarnosti in tveganja povezana s FFS ter način prepoznavanja in nadziranja teh tveganj v zvezi s tveganji za ljudi (uporabniki FFS; prebivalci; druge navzoče osebe; osebe ki vstopajo na tretirana območja; osebe, ki ravnajo s tretiranimi rastlinami ali uživajo tretirane dele rastlin - simptomi zastrupitve s FFS in ukrepi prve pomoči;
tveganja za neciljne rastline, koristne žuželke, prosto živeče živali, biotsko raznovrstnost in okolje;
strategije in tehnike integriranega varstva rastlin pred škodljivimi organizmi, načela ekološkega kmetovanja, metode biotičnega zatiranja škodljivih organizmov;
varne prakse za skladiščenje, rokovanje s FFS in njihovo mešanje ter odstranjevanje prazne embalaže, drugih onesnaženih materialov in odvečnih FFS (vključno z ostanki škropilne brozge);
osebna zaščitna oprema uporabnika FFS;
postopki za pripravo naprav za nanašanje FFS, vključno z njihovo kalibracijo ter za njihovo delovanje z najmanjšimi možnimi tveganji za uporabnike FFS, druge osebe, neciljne živalske in rastlinske vrste, biotsko raznovrstnost in okolje, vključno z vodnimi viri;
uporaba naprav za nanašanje FFS in njihovo vzdrževanje ter posebne tehnike škropljenja (preprečevanje zanašanja na neciljne površine – »drift«…);
nujni ukrepi za varovanje zdravja ljudi, okolja, vključno z vodnimi viri, v primeru nenamernega razlitja in onesnaženja ter ekstremnih vremenskih pojavov, ki bi lahko povzročili izpiranje FFS;
vodenje podatkov o uporabi FFS – evidenca uporabe FFS.
Promet s FFS in njihova prodaja
Sistem prodaje FFS je v Sloveniji urejen tako, da lahko uporabniki kupijo FFS brez predložitve potrdila (za določene FFS, ki se lahko prodajajo brez predložitve Potrdila o pridobitvi znanj iz fitomedicine samo v specializiranih prodajalnah FFS - seznam je dostopen na http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/FFS_sezn.asp?L=1&S=15&top=1; ali za določene FFS, ki se prodajajo brez predložitve Potrdila o pridobitvi znanj iz fitomedicine v specializiranih prodajalnah s FFS in drugih prodajalnah z izključno neživilskim blagom – seznam je dostopen na http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/FFS_sezn.asp?L=1&S=16&top=1) ali s predložitvijo Potrdila o pridobitvi znanj iz fitomedicine. S prometom s FFS in njihovo prodajo se ukvarjajo distributerji, ki so pravne in fizične osebe ter so odgovorne za dajanje FFS v promet (tudi trgovci na debelo, trgovci na drobno, prodajalci in dobavitelji). Izpolnjevati morajo pogoje glede izobrazbe in strokovne usposobljenosti osebja, prostorov in opreme ter morajo imeti dovoljenje uprave za opravljanje te dejavnosti. Tudi distributerji, ki prodajajo FFS v cvetličarnah in prodajalnah z neživilskim blagom morajo izpolnjevati pogoje in pridobiti dovoljenje ministrstva.
Dovoljenje za opravljanje prometa s FFS izda uprava na podlagi zapisnika pristojnega inšpektorja o izpolnjevanju pogojev prostorov in opreme za opravljanje prometa s FFS ter osebja. Uprava vodi register distributerjev FFS. Podatke o prometu s FFS uprava sporoča Statističnemu uradu Republike Slovenije za namen zbiranja in obdelave statističnih podatkov o prometu s FFS.
Obveščanje in osveščanje javnosti
Obveščanje in osveščanje javnosti poteka v obliki izvajanja različnih dejavnosti pristojnega ministrstva glede varne rabe FFS, problematike rabe FFS v zvezi s tveganjem za čebele, prepoznavanjem ponaredkov FFS, pravilnim ravnanjem z odpadnimi FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, itd. Predpis, ki ureja ravnanje z odpadnimi FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, že določa obveznosti oseb, ki dajejo oz. dobavljajo FFS, embalirana za končno uporabo, neposredno končnemu uporabniku, glede obveščanja kupcev o možnosti brezplačne oddaje odpadnih FFS na prodajnem mestu oz. v zbiralnicah odpadnih FFS.
Obveznost obveščanja končnih uporabnikov je naložena tudi zbiralcem odpadnih FFS, ki morajo končne uporabnike obveščati:
o namenu in ciljih zbiranja odpadnih FFS,
pravilnem ravnanju z njimi,
možnostih brezplačnega oddajanja
o načinih njihove ponovne uporabe in odstranjevanja.
Obveščanje in osveščanje uporabnikov se v zakonu o FFS določita tako, da ministrstvo sprejme program obveščanja in osveščanja v zvezi s FFS, ki vključuje ukrepe za spodbujanje in izboljšanje obveščanja in osveščenosti javnosti o vplivih rabe FFS ter vplivih nepravilnega ravnanja z odpadnimi FFS, ki vsebujejo nevarne snovi, na zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje. Javnost je obveščena o tveganju zaradi uporabe FFS ter morebitnih akutnih in kroničnih učinkih teh sredstev na zdravje ljudi, neciljne organizme in okolje. Pri pripravi programa sodeluje zainteresirana javnost.
Naprave za nanašanje FFS
Redni pregled naprav za nanašanje FFS
Redne preglede naprav za nanašanje FFS (traktorski ali samohodni škropilniki ter traktorski ali samohodni pršilniki) urejajo trije predpisi (Pravilnik o pridobitvi certifikata o skladnosti naprave za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev za nove naprave, Pravilnik o pogojih in postopkih, ki jih morajo izpolnjevati in izvajati pooblaščeni nadzorni organi za redno pregledovanje naprav za nanašanje fitofarmacevtskih sredstev za pridobitev pooblastil MKGP ter Pravilnik o vsebini in načinu vodenja registra naprav certificiranih tipov, ki so uspešno oziroma neuspešno opravili redni pregled) na podlagi katerih dobi lastnik pregledane naprave kontrolno nalepko o brezhibnosti delovanja naprave za nanašanje FFS.
Pooblaščene organizacije za pregledovanje naprav za nanašanje FFS vsako leto v mesecu marcu in aprilu, oziroma pred začetkom škropilne sezone, organizirajo terenske preglede naprav. Uporabnik škropilnih naprav mora za naprave za nanašanje FFS opraviti preizkus delovanja naprave vsaka tri leta, razen izjema velja za novo napravo (prvi pregled naprave je po petih letih, vsak naslednji pa na tri leta).
Uvajanje izboljšanih tehnik za nanos FFS
Uporabniki FFS morajo biti seznanjeni s splošnimi načeli dobre kmetijske prakse, vsak uporabnik pa mora pred izbiro tretirane površine presoditi možnosti za pojav zanašanja in nanos FFS opraviti tako, da sredstva ne zanaša na sosednje površine – »drift«. Nadzorne organizacije ne smejo dovoljevati ostankov nedovoljenih FFS v pridelkih ne glede na to, ali so posledica zanašanja FFS iz okolice ali lastne nepravilne uporabe.
Izboljšane tehnike za nanos FFS omogočajo boljšo pokritost poškropljene površine ter s tem tudi večjo učinkovitost (optimizirana raba FFS) ter manjše zanašanje (»drift«) teh sredstev zunaj območja nanosa med samim škropljenjem. Doseči je treba čim manjše neposredno zanašanje, ki je posledica gibanja zračnih tokov med škropljenjem (veter). Obseg zanašanja je zelo odvisen od velikosti kapljic in vetra, ki vpliva na pot kapljic do cilja. Na zmanjšanje zanašanje škropilne brozge med škropljenjem, ki nastane zaradi kemičnih procesov in atmosferskih pojavov po nanosu, lahko uporabniki FFS vplivajo z odločitvijo glede uporabe FFS (npr. pri ustrezni temperaturi, vlagi, vetru).
Šobe z zmanjšanim zanašanjem (»antidriftne šobe«) značilno (od 50 do 90 %) zmanjšajo zanašanje FFS na neciljne površine. Zanašanje je mogoče zmanjšati tudi z uporabo primernih pršilnikov oziroma škropilnic, pri katerih se lahko zanašanje FFS zmanjša za 75 do 90 % ob uporabi šob za zmanjšanje zanosa, uporabi zračne zapore, upoštevanju ekoloških in vremenskih razmer med nanosom ter različnih tehnik nanašanja FFS.
Viri
- https://www.gov.si/teme/trajnostna-raba-fitofarmacevtskih-sredstev/
- Zakon o fitofarmacevtskih sredstvih (ZFfS-1): http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO6355
- Odredba o prepovedi prometa in uporabe določenih fitofarmacevtskih sredstev na ozemlju Republike Slovenije: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ODRE2109
- Pravilnik o integriranem varstvu rastlin pred škodljivimi organizmi: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11530
- Pravilnik o pravilni uporabi fitofarmacevtskih sredstev: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11541
- Pravilnik o pogojih za opravljanje prometa s fitofarmacevtskimi sredstvi ter o vodenju in posredovanju podatkov o prometu fitofarmacevtskih sredstev: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11540
- Pravilnik o usposabljanju o fitofarmacevtskih sredstvih: http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=PRAV11537
- biotično varstvo:
https://www.gov.si/teme/bioticno-varstvo-rastlin/
- Temeljna načela dobre kmetijske prakse in varne rabe fitofarmacevtskih sredstev (2022):
https://www.ivr.si/app/uploads/2023/02/Temeljna-nacela-SPLETzgibanka.pdf