Neposreden vpliv podnebnih sprememb na živinorejo: toplotni stres, vnos krme, proizvodnja, razmnoževanje, zdravje in pogin

Izdelki in storitve, ki so povezane z živinorejo, so za ljudi ključnega pomena. Približno četrtino svetovnih površin zaseda živina. Izjeme so površine, ki so prekrite z ledom. Ena tretjina vseh obdelovalnih površin se uporablja za pridelavo poljščin za živalsko krmo [1]. Ena tretjina svetovnega prebivalstva se zanaša na živinorejo kot vir dohodka, ki prispeva približno 40 % svetovnega kmetijskega BDP [2]. V svetovnem merilu živalski proizvodi predstavljajo eno tretjino beljakovin, eno petino kalorij, znaten delež B12, železa in kalcija, ki jih ljudje zaužijejo. Povpraševanje po živalskih proizvodih raste skupaj z rastjo svetovnega prebivalstva. Posledice podnebnih sprememb čuti tudi živinoreja. Te posledice vključujejo naraščajoče temperature, bolj raznolike vzorce padavin, povečevanje števila ekstremnih dogodkov in naraščajoče ravni ogljikovega dioksida [3].

Kummu is sod. [4] napovedujejo, da bo ena tretjina svetovne pridelave poljščin in več kot 30 % živalske proizvodnje morda izrinjena izven stabilnih podnebnih razmer do leta 2081–2100, če segrevanje ne bo omejeno na 1,5–2 °C. Načeloma obstajajo neposredni in posredni vplivi podnebnih sprememb [5]. Podnebne spremembe in učinki CO₂ na metabolizem živine, imunsko delovanje in uravnavanje temperature se imenujejo neposredni vplivi. Posredni vplivi izhajajo iz podnebnih vplivov na krmo za živino, dostopnost vode in skupnosti škodljivcev/patogenov.

Toplotni stres

Proizvodna uspešnost živali je močno odvisna od razmer v okolju. Optimalno razmerje med temperaturo, vlažnostjo in pretokom zraka se imenuje cona udobja, ki je odvisna od vrste. V tem območju je žival sposobna doseči optimalno produktivnost z minimalno porabo energije [5]. Ko se temperatura dvigne nad to območje, pride do toplotnega stresa in organizem živali porablja dodatno energijo za uravnavanje telesne temperature, kar negativno vpliva na produktivnost. Če se žival ustrezno fenotipsko odzove na učinek toplotnega stresa, pravimo, da se je prilagodila ali aklimatizirala. Toplotni stres, ki ga povzroča visoka temperatura, je večji problem in ima večji učinek kot stres, ki ga povzroča nizka temperatura [6]. Zaradi tega višje temperature predstavljajo dominantno temo v sklopu podnebnih sprememb.

Ko živali ne morejo oddajati dovolj toplote za vzdrževanje homeotermije, se razvije toplotni stres [7]. Po "pregrevanju" pride do pospešenega dihanja in tahikardije, skupaj z zvišanjem telesne temperature. Posledično lahko pride do sprememb v delovanju imunskega sistema, zmanjšanega vnosa hrane, proizvodnje mleka, reproduktivne učinkovitosti in do pogina. Povzetek različnih fizioloških in biokemičnih sprememb, ki so povezane s toplotnim stresom in se pojavijo na različnih sistemskih ravneh v telesu krav molznic, je prikazan na sliki 2.

Pri obravnavanju vprašanj podnebnih sprememb je pomembno poudariti prilagodljivost živali. Pomembno vlogo imajo kompenzacijski in prilagoditveni mehanizmi, ki se aktivirajo med toplotnim stresom. Čeprav lahko njihova iniciacija privede do zmanjšanja produktivnosti živali, je doseganje homeotermije in homeostaze primarni cilj za preživetje. Med toplotnim stresom ima humoralni sistem ključno vlogo pri uravnavanju homeostaze preko osi hipotalamus-hipofiza-nadledvična žleza. Glavni rezultat te interakcije je zmanjšanje ravni rastnega hormona in tiroksina, kar zmanjša aktivnost bazalnega metabolizma. Glede na posledice podnebnih sprememb obstajajo načini, kako se jim upreti na celični ravni (geni). Na podlagi tako imenovanih proteinov toplotnega šoka, ki igrajo ključno vlogo pri prilagajanju na toplotni stres, so identificirali tudi ustrezne gene, ki so odgovorni za aklimatizacijo na celični ravni. V genomu živali, ki živijo v toplejšem podnebju, so pogostejši takšni geni, ki jih bo v prihodnje z naprednimi biotehnološkimi metodami mogoče uporabiti za modificiranje genotipa z namenom prilagajanja podnebnim spremembam [8].

Vnos krme

Eden od odzivov na vroče okolje je zmanjšan vnos hrane. Povečan toplotni stres pri prežvekovalcih je povezan s zmanjšano lakoto, črevesno hitrostjo in prežvekovanjem [9]. Ko se temperatura okolja dvigne nad 25–26 °C, še posebej nad 30 °C, se vnos krme pri kravah molznicah zmanjša [10].

V primerjavi z drugimi prežvekovalci so koze manj občutljive na toplotni stres. Kadar je zunanja temperatura več kot 10 °C nad njihovo cono toplotnega ugodja, se njihov prostovoljni vnos hrane vseeno zmanjša [11]. Ko se temperatura dvigne iz 20 na 35 °C, imajo prašiči pod toplotnim stresom višjo telesno temperaturo in njihov vnos krme se zmanjša za približno 11 % [12]. Takšni učinki trajajo tudi po prenehanju izpostavljenosti živali toplotnemu stresu. Zato je bilo predlagano, da bi zgodnje jutranje hranjenje lahko pomagalo pri preprečitvi zmanjšanega vnosa hrane [13].

Ugotovljeno je bilo, da ima perutnina zmanjšan vnos krme pri visokih temperaturah. Povišanje temperature za približno 10 °C pri perutnini do starosti 6 tednov pomeni zmanjšanje porabe krme za skoraj 10 % [14]. Posledično se je to odrazilo v zmanjšanju učinkovitosti pretvorbe krme in dnevnega prirastka [15]. Dana razmerja so prikazana na sliki 3.

Pridelava

Na splošno pri vseh vrstah živine zmanjšan vnos krme zaradi toplotnega stresa povzroči zmanjšano proizvodnjo mleka, mesa in jajc, kar posledično povzroči finančne izgube. Krave molznice pod toplotnim stresom zmanjšajo vnos suhe snovi, kar pojasni približno 35 % zmanjšanja proizvodnje mleka [16]. Poleg tega so bolj produktivne pasme bolj občutljive na toplotni stres kot pasme z nižjo produktivnostjo, saj oddajajo več presnovne toplote zaradi svoje večje velikosti. Posledično se s povečanjem presnovne proizvodnje toplote zaradi toplotnega stresa zmanjša proizvodnja mleka. Zmeren toplotni stres med laktacijo povzroči zmanjšanje vnosa krme, presnovne spremembe in ogroženo tvorbo mlečnih žlez pri kravah molznicah, kar povzroči 25–40 % manjšo proizvodnjo mleka [17].

Na pridelek in sestavo mleka poleg toplote vpliva tudi vlažnost okolja. Medsebojno delovanje navedenih dejavnikov je izraženo preko toplotno-vlažnega indeksa (THI). Ugotovljeno je bilo, da začnejo krave v laktaciji trpeti zaradi toplotnega stresa, ko so vrednosti tega indeksa nad 72, z naraščanjem pa se zmanjšuje vsebnost mlečnih beljakovin in mlečne maščobe. Vsebnost laktoze in beljakovin je lahko zaradi toplotnega stresa nižja za približno 49 % [18]. Podobne spremembe v sestavi mleka so ugotovili tudi pri mlečnih pasmah koz in bivolov, vendar v manjšem številu raziskav. Tako so pri kozah pod vplivom povišane temperature opazili zmanjšanje rasti za 12 %, proizvodnje mleka za 3–10 % in proizvodnje mesa za 4 % [11, 19, 20].

Verjetno zaradi spremenjene sinteze placentnega hormona in zmanjšanega vnosa suhe snovi [22] toplotni stres v zadnjih 50 dneh brejosti pri kravah molznicah poslabša razvoj dojke in zmanjša količino kolostruma in mleka [21].

Študije so pokazale, da toplotni stres negativno vpliva na proizvodnjo mesa [23]. Pri prežvekovalcih pod vplivom toplotnega stresa pride do zmanjšanja rasti, mase trupa in debeline maščobnega tkiva, čemur sledi slabša kakovost mesa [24]. Obstajajo znaki, da se lahko toplotni stres zaradi manjšega vnosa hrane in zmanjšane razpoložljivosti glikogena v mišicah odraža v videzu temnega mesa [25]. Študije so pokazale, da so drobnice (koze in ovce) v primerjavi z velikimi prežvekovalci bolj prilagojene na toplo in vlažno okolje [26]. Govedo v krmiščih je bistveno bolj ranljiva kategorija, saj je v krmilnicah omejena njihova sposobnost ustreznega hlajenja (senca, voda, veter), pa tudi zaradi izpostavljenosti grobim sevalnim površinam in hranjenja z visoko-energijskimi hranili [3].

Prašiči, podobno kot prežvekovalci, ob izpostavljenosti visoki temperaturi zmanjšajo rast, maso trupa, vsebnost mišične maščobe in kakovost mesa. Ugotovljeno je bilo, da se lahko dnevni prirast prašičev pod vplivom visokih temperatur zmanjša za 10 % [27]. Fiziološki odziv in posledice toplotnega stresa pri prašičih so shematično prikazani na sliki 4. Tradicionalno so verjeli, da so te spremembe posledica zmanjšanega vnosa krme, vendar so nedavne študije pokazale, da tudi sam toplotni stres zmanjša hitrost presnove in spremeni post-absorpcijski metabolizem, ne glede na zmanjšan vnos hrane [28].

Perutnina, ki se sooča s toplotnim stresom, porabi več energije za ohranjanje toplotne homeostaze na račun rasti. Pri pitovnih piščancih, ki so bili izpostavljeni toplotnemu stresu, so ugotovili zmanjšanje rasti, stopnje pretvorbe krme, mišične mase prsi in vsebnosti beljakovin v mesu [14, 15]. Lastnosti, ki so pokazale najvišjo stopnjo občutljivosti na toplotni stres pri kokoših nesnicah, so bile moč jajčne lupine, dnevni vnos krme, jajčna masa in proizvodnja jajc [15, 29].

Razmnoževanje

Toplotni stres pri razmnoževanju vpliva na oba spola. Toplotni stres skrajša estrusni cikel in zmanjša plodnost pri samicah, hkrati pa poveča pojav poporodne neplodnosti in prenatalni pogin. Samci, ki doživijo toplotni stres, imajo slabšo kakovost sperme, manjša moda in na splošno manj plodno seme. Oba spola sta pokazala pomembne sezonske spremembe v reproduktivni učinkovitosti [30, 31].

Čeprav toplotni stres vpliva tudi na razmnoževanje perutnine, obstajajo nekatere razlike v primerjavi z zmogljivostjo, ugotovljeno pri sesalcih. Samci brojlerjev so bolj občutljivi na toplotno povzročeno neplodnost kot samice [30]. Pri kokoših nesnicah lahko okoljski stres upočasni proces ovulacije, zmanjša kakovost rumenjaka in vpliva na proizvodnjo jajc [31].

Zmanjšana sposobnost razmnoževanja pri pasmah za mleko in pitanje v poletnem času je lahko za proizvajalca še posebej draga. Krave molznice v brejosti in laktaciji so zaradi svoje visokoenergijske diete, velikega vnosa krme in presnovne aktivnosti, še posebej nagnjene k povečani presnovni vročini (slika 5). Ti dejavniki lahko zmanjšajo stopnjo zanositve za 10-20 %, vendar povzročijo izgube med nosečnostjo [32]. Korelacija med THI in stopnjo izgube nosečnosti je prikazana na sliki 6 [33].

Kratkotrajna in dolgotrajna izpostavljenost toplotnemu stresu bistveno poslabša plodnost ovc, zmanjša proizvodnjo semena in kakovost ovnov, kar pomeni manj jagnjet na ovco (Slika 7). Preživetje in teža jagnjet ob odstavitvi se zmanjšata zaradi toplotnega stresa, saj je med stresom zmanjšan razvoj mlečnih žlez.

Zdravje

Podnebne spremembe, zlasti globalno segrevanje, neposredno in posredno vplivajo na zdravje živali [3]. V tem poglavju bomo obravnavali bolezni, ki nastanejo zaradi delovanja obeh vplivov, saj se vsekakor nanašajo na zdravje živali. Neposredni vplivi vključujejo bolezni, ki jih prenašajo vektorji, pa tudi tiste, ki jih povzroča voda (npr. poplave, vlaga), prst, temperatura ali jih prenašajo glodavci. Podnebne spremembe lahko privedejo do preoblikovanja rabe zemljišč in motenj biološke raznovrstnosti, kar povzroči različne prilagoditvene spremembe pri živalih. Poleg tega se za posredne vplive podnebnih sprememb na zdravje živali štejejo tisti, ki vodijo v modifikacijo mikrobnih združb, spremembe v gostiteljevem imunskem in splošnem odzivu na patogene, stradanje ter zastrupitev s hrano.

Intenzivnost vpliva podnebnih sprememb na zdravje živine je odvisna od več dejavnikov, kot so genotip, specifična in nespecifična odpornost živali na bolezni, območja reje, pa tudi od značilnosti patogenov [3]. Imunski sistem igra ključno vlogo pri zagotavljanju ustreznega zdravja, vendar lahko toplotni stres bistveno moti njegovo obrambno funkcijo [35]. Visoke temperature in spremembe v padavinskem režimu spodbujajo razvoj in širjenje patogenov in posledično lahko spremenijo njihovo razširjenost in povzročijo nastanek novih bolezni [36]. Zaradi imunosupresivnega učinka toplotnega stresa postane živina bolj dovzetna za bolezni, kar povzroči povečanje stopenj obolevnosti in umrljivosti v čredah [3].

Vročinski stres lahko vpliva na zdravje živine tudi na druge načine. Prašiči lahko pod vplivom večurnega toplotnega stresa razvijejo simptome gastrointestinalnih motenj [37]. Izpostavljenost visokim temperaturam okolja pri pitovnih piščancih in kokoših nesnicah vodi do neugodnih sprememb v črevesnem mikrobiomu [38].

Pomembno je omeniti, da je zlasti v državah v razvoju vpliv podnebnih sprememb na pojav bolezni živine težje oceniti v primerjavi z drugimi vplivi [3].

Smrtnost

Povečan pogin domačih živali zaradi toplotnega stresa ima lahko velik negativen ekonomski učinek. Glede na študije na prašičih in kravah molznicah, lahko čezmerna toplotna obremenitev zviša stopnjo pogina [39]. Ugotovljeno je bilo tudi, da vroče in vlažno vreme predstavlja večjo nevarnost za življenje krav in prašičev kot suho in toplo vreme, temperature nad 37,7 °C z vlažnostjo nad 50 % pa so nevarne [40].

V primerjavi s sesalci ima perutnina višjo in bolj nihajočo telesno temperaturo, zato je tudi bolj dovzetna za toplotni stres. Temperatura okolja do 27 °C ali telesna temperatura do 41 °C se lahko šteje za primerno za rejo piščancev. Smrtni izidi za piščance nastopijo, ko se telesna temperatura poveča za 4 °C [41].

Literatura

1. Food and Agriculture Organization of the United Nations (FAO). Livestock and Landscapes: Sustainability Pathways. Food and Agriculture Organizations of the United Nations. Available online: https:/ /www.fao.org/3/ar59le/ ar59le.pdf (accessed on 16 Аugust 2022).

2. Rojas-Downing, M. M., Nejadhashemi, A. P., Harrigan, T., & Woznicki, S. A. (2017). Climate change and livestock: Impacts, adaptation, and mitigation. Clim. Risk Manag. 16, 145-163.

3. Cheng, M., McCarl, B., & Fei, C. (2022). Climate Change and Livestock Production: A Literature Review. Atmosphere 13, 140. https://doi.org/10.3390/atmos13010140

4. Kummu, M., Heino, M., Taka, M., Varis, O., & Viviroli, D. (2021). Climate change risks pushing one-third of global food production outside the safe climatic space, One Earth 4, 5, 720-729. https://doi.org/10.1016/j.oneear.2021.04.017.

5. Collier, R. J., Baumgard, L. H., Zimbelman, R. B., & Xiao, Y. (2019). Heat stress: Physiology of acclimation and adaptation. Anini. Front. 9, 12-19.

6. Maibam, U., Hooda, O. K., Sharma, P. S., Upadhyay, R. C., & Mohanty, A. K. (2018). Differential level of oxidative stress markers in skin tissue of zebu and crossbreed cattle during thermal stress. Livest. Sci. 207, 45-50.

7. Sammad, A., Wang, Y. J., Umer, S., Lirong, H., Khan, I., Khan, A., Ahmad, B., & Wang, Y. (2020). Nutritional Physiology and Biochemistry of Dairy Cattle under the Influence of Heat Stress: Consequences and Opportunities. Animals 10, 793.

8. Collier, R. J., Gebremedhin, K., Macko, A. R & Roy, K. S. (2012). Genes involved in the thermal tolerance of livestock. In: Environmental stress and amelioration in livestock production. Sejian, V., Naqvi, S. M. K., Ezeji, T., Lakritz, J. and Lal, R. (Eds), Springer-Verlag GMbH Publisher, Germany, 379-410.

9. Yadav, B., Singh, G., Verma, A. K., Dutta, N., & Sejian, V. (2013). Impact of heat stress on rumen functions. Vet. World 6, 992-996.

10. Kadzere, C. T., Murphy, M. R., Silanikove, N., & Maltz, E. (2022). Heat stress in lactating dairy cows: A review. Livest. Prod. Sci. 77, 59-91.

11. Salama, A. A. K., Caja, G., Hamzaoui, S., Badaoui, B., Castro-Costa, A., Façanha, D. A. E., Guilhermino, M. M., & Bozzi, R. (2014). Different levels of response to heat stress in dairy goats. Small Rumin. Res. 121, 73–79.

12. Lopez, J., Jesse, G. W., Becker, B. A., & Ellersieck, M. R. (1991). Effects of temperature on the performance of finishing swine: I. Effects of a hot, diurnal temperature on average daily gain, feed intake, and feed efficiency. J. Anim. Sci. 69, 1843-1849.

13. Cervantes, M., Antoine, D., Valle, J. A., Vasquez, N., Camacho, R. L., Bernal, H., & Morales, A. (2018). Effect of feed intake level on the body temperature of pigs exposed to heat stress conditions. J. Therm. Biol. 76, 1-7.

14. Shakeri, M., Cottrell, J. J., Wilkinson, S., Ringuet, M., Furness, J. B., & Dunshea, F. R. (2018). Betaine and Antioxidants Improve Growth Performance, Breast Muscle Development and Ameliorate Thermoregulatory Responses to Cyclic Heat Exposure in Broiler Chickens. Animals 8, 162.

15. Shehata, A. M., Saadeldin, I. M., Tukur, H. A., & Habashy, W. S. (2020). Modulation of Heat-Shock Proteins Mediates Chicken Cell Survival against Thermal Stress. Animals 10, 2407.

16. Rhoads, M., Rhoads, R., VanBaale, M. J., Collier, R., Sanders, S. R., Weber, W. J., Crooker, B. A., & Baumgard, L. H. (2009). Effects of heat stress and plane of nutrition on lactating Holstein cows: I. Production, metabolism, and aspects of circulating somatotropin. J. Dain; Sci. 92, 1986-1997.

17. Tao, S., Dahl, G., Laporta, J., & Bernard, J. (2018). Effects of heat stress during late gestation on the dam and its calf. J Anim Sci. 96. https://doi.org/10.1093/jas/skz061.

18. Garner, J. B., Douglas, M., Williams, S. R. O., Wales, W. J., Marett, L. C., Di Giacomo, K., Leury, B. J., & Hayes, B. J. (2017). Responses of dairy cows to short-term heat stress in controlled-climate chambers. Anim. Prod. Sci. 57, 1233–1241.

19. Pragna, P., Sejian, V., Bagath, M., Krishnan, G., Archana, P. R., Soren, N. M., Beena, V., & Bhatta, R. (2018). Comparative assessment of growth performance of three different indigenous goat breeds exposed to summer heat stress. J. Anim. Physiol. Anim. Nutr. 102, 825–836.

20. Hashem, M. A., Hossain, M. M., Rana, M. S., Islam, M. S., & Saha, N. G. (2013). Effect of heat stress on blood parameter, carcass and meat quality of Black Bengal goat. Bangladesh J. Anim. Sci. 42, 57–61.

21. Dado-Senn, B., Skibiel, A. L., Fabris, T. F., Dahl, G. E., & Laporta, J. (2019). Dry period heat stress induces microstructural changes in the lactating mammary gland. PloSOne 14

22. Dahl, G. E., Tao, S., & Laporta, J. (2017). Triennial Lactation Symposium/Bolfa: Late gestation heat stress of dairy cattle programs dam and daughter milk production. J Anim Sci. 95

23. Gonzalez-Rivas, P. A., Chauhan, S. S., Ha, M., Fegan, N., Dunshea, F. R., & Warner, R. D. (2020). Effects of heat stress on animal physiology, metabolism, and meat quality: A review. Meat Sci. 162, 108025

24. Summer, A., Lora, I., Formaggioni, P., & Gottardo, F. (2019). Impact of heat stress on milk and meat production. Anim. Front. 9, 39-46

25. Lees, A. M., Sejian, V., Wallage, A. L., Steel, C. C., Mader, T. L., Lees, J. C., & Gaughan, J. B. (2019). The Impact of Heat Load on Cattle. Animals 9, 322.

26. Berihulay, H., Abied, A., He, X., Jiang, L., & Ma, Y. (2019). Adaptation Mechanisms of Small Ruminants to Envirornnental Heat Stress. Animals 9, 75.

27. da Fonseca de Oliveira, A. C., Vanelli, K., Sotomaior, C. S., Weber, S. H., & Costa, L. B. (2019). Impacts on performance of growing-finishing pigs under heat stress conditions: A meta-analysis. Vet. Res. Commun. 43, 37-43.

28. Ma, X., Wang, L., Shi, Z., Shi, Z., Chen W., Yang, X., Hu, Y., Zheng, C., & Jiang, Z. (2019). Mechanism of continuous high temperature affecting growth performance, meat quality, and muscle biochemical properties of finishing pigs. Genes. Nutr. 14, 23.

29. Oguntunji, A. O., & Alabi, O. M. (2010). Influence of high environmental temperature on egg production and shell quality: A review. World's Poult. Sci. J. 66, 739-750.

30. Nawab, A., Ibtisham, F., Li, G., Kieser, B., Wu, J., Liu, W., Zhao, Y., Nawab, Y., Li, K., Xiao, M., An, L. (2018). Heat stress in poultry production: Mitigation strategies to overcome the future challenges facing the global poultry industry. J. Therm. Biol. 78, 131-139.

31. Ayo, J. O., Obidi, J. A., & Rekwot, P. I. (2011). Effects of Heat Stress on the Well-Being, Fertility, and Hatchability of Chickens in the Northern Guinea Savannah Zone of Nigeria: A Review. ISRN Vet. Sci. 14, 838606.

32. Hansen, P. J. (1997). Effects of environment on bovine reproduction. (p403-415) In: Current Therapy in Large Animal Theriogenology. R. S. Youngquist (Ed). W. B. Saunders, Philadelphia.

33. García-Ispierto, I., López-Gatius, F., Santolaria, P., Yániz, J.L., Nogareda, C., López-Béjar, M., & De Rensis, F. (2006). Relationship between heat stress during the peri-implantation period and early fetal loss in dairy cattle. Theriogenology 65, 799-807.

34. van Wettere, W. H. E. J., Kind, K. L., Gatford, K. L., Swinbourne, A. M., Leu, S. T., Hayman, P. T., Kelly, J. M., Weaver, A. C., Kleemann, D.O., & Walker, S. K. (2021). Review of the impact of heat stress on reproductive performance of sheep. J Animal Sci Biotechnol 12, 26.

35. Bagath, M., Krishnan, G., Devara, C., Rashamol, V. P., Pragna, P., Lees, A. M., & Sejian, V. (2019). The impact of heat stress on the immune system in dairy cattle: A review. Res. Vet. Sci. 126, 94-102

36. Paull, S. H., Raffel, T. R., La Fonte, B. E., & Johnson, P. T. J. (2015). How temperature shifts affect parasite production: Testing the roles of thermal stress and acclimation. Funct. Ecol. 29, 941-950.

37. Pearce, S. C., Sanz-Fernandez, M. V., Hollis, J. H., Baumgard, L. H., & Gabler, N. K. (2014). Short-term exposure to heat stress attenuates appetite and intestinal integrity in growing pigs. J. Anim. Sci. 92, 5444-5454.

38. Zhu, L., Liao, R., Wu, N., Zhu, G., & Yang, C. (2019). Heat stress mediates changes in fecal microbiome and functional pathways of laying hens. Appl. Microbial. Biotechnol. 103, 461-472.

39. Vitali, A., Felici, A., Esposito, S., Bernabucci, U., Bertocchi, L., Maresca, C., Nardone, A., Lacetera, N. (2015). The effect of heat waves on dairy cow mortality. J. Dairy Sci. 98, 4572-4579.

40. Jeffrey, F., & Keown, R. J. G. (2022). How to Reduce Heat Stress in Dairy Cattle. University of Missouri Extension. Available online: https://extension.missouri.edu/publications/g3620 (accessed on 12 September 2022).

41. Saeed, M., Abbas, G., Alagawany, M., Kamboh, A. A., Abd El-Hack, M. E., Khafaga, A. F., & Chao, S. (2019). Heat stress management in poultry farms: A comprehensive overview. J. Therm. Biol. 84, 414-425.